Četniki so grozili z novimi pokoli v BiH
Shod v poklon generalu Draži je obudil spomin na črne dni v devetdesetih, katerih vrhunec je bil genocid v Srebrenici.
Odpri galerijo
V Višegradu je ta konec tedna vse spominjalo na devetdeseta, od zastav z mrtvaškimi glavami do uniform s četniškimi oznakami. FOTO: Reuters
»Spet bosta pekel in krvava Drina ...« je bilo sporočilo neofašističnega shoda pripadnikov Ravnogorskega četniškega gibanja, ki so v Višegradu slavili generala Dražo Mihailovića. V mestu je vse spominjalo na devetdeseta, od zastav z mrtvaškimi glavami do uniform s četniškimi oznakami.
Predsednica Društva žensk žrtev vojne Bakira Hasečić se je vprašala, ali lahko kdo v BiH in mednarodni skupnosti ustavi to sramoto za človeštvo. Državne institucije namreč nemo opazujejo poveličevanje genocida in vojnih zločinov ter posmehovanje žrtvam. Ker oblast v Republiki Srbski ni obsodila razpihovanja sovraštva in groženj z novimi pokoli, se Bošnjaki v Višegradu bojijo za lastno varnost.
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske je ocenilo, da četniki niso grožnja za nikogar in da niso zakrivili kaznivega dejanja. V parlamentu BiH so že nekajkrat neuspešno poskusili sprejeti zakon, ki bi prepovedal fašistična obeležja in organizacije. Ravnogorsko četniško gibanje je kot nevladno organizacijo registriralo pravosodno ministrstvo, da so njegovi pripadniki pripravljeni braniti svoje in povrniti odvzeto ozemlje, ni vznemirilo entitetne oblasti.
Poveličevanje nasilja in podpihovanje sovraštva so obsodili tudi britansko in ameriško veleposlaništvo v BiH, urad visokega predstavnika za BiH (OHR) in vodja delegacije EU v BiH Lars-Gunnar Wigemark, ker oddaljuje multietnično BiH in regijo od sprave in evropskih vrednot. Minister za varnost BiH Dragan Mektić se je zavzel za prepoved skrajnih organizacij, ki pozivajo h klanju in ubijanju. Za prepoved neofašističnih organizacij, ki so povezane z vojnimi zločini, se je zavzel tudi podpredsednik Republike Srbske Ramiz Salkić.
Četniki so v Višegradu, kjer je bilo ubitih skoraj 3000 Bošnjakov, med njimi 128 otrok, v nedeljo zaznamovali obletnico prijetja generala Dragoljuba Draže Mihailovića. Višegrad so srbske sile etnično očistile v 60 dneh. V mestu se vsako leto spomnijo zločina, znanega kot živi kres, ko so srbske sile v hiši Meha Aljića v Pionirski ulici v naselju Bikavac zaprli in zažgali 70 otrok, žensk in starejših ljudi. Na haaškem sodišču sta bila zaradi grozovitega zločina obsojena organizator paravojaške enote Maščevalci Milan Lukić na dosmrtni zapor in nekdanji policist Sredoje Lukić na 27 let zapora.
General Draža je bil v nekdanji Jugoslaviji obsojen zaradi najhujših vojnih zločinov, beograjsko višje sodišče, ki ni odločalo o tem, ali je bil vojni zločinec, temveč izključno o tem, ali je bilo sojenje pravično, ga je leta 2015 rehabilitiralo. Po navedbah sodišča je bil Mihailović obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov. V Srbiji so nekateri poudarili pomen rehabilitacije za spravo naroda in konec ideoloških delitev na partizane in četnike, Zveza združenj borcev NOB pa je ocenila, da je to prikrajanje resnice.
Po oceni izvršnega direktorja Helsinškega odbora za človekove pravice Branka Todorovića je četniški shod v Višegradu le del procesa zgodovinskega revizionizma. To je skupni uspeh nacionalističnih zgodovinarjev in ideologov, ki so si prizadevali za izenačitev fašističnih sodelavcev in borcev proti fašizmu. Revizionizem se je iz politike preselil v učbenike, medije in umetnost ter postal del srbske realnosti, ki je obremenjena z neznanjem, predsodki, miti, sovraštvom in strahovi, je sklenil Todorović.
Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je ocenil, da je to nevarna grožnja miru in stabilnosti BiH. Po njegovem je nedopustno, da bodo grožnje z novimi zločini in pozivi h genocidu ostali nekaznovani. Pristojne državne institucije je pozval, naj prepovejo delovanje četniškega gibanja v BiH. Predsedujoči sveta ministrov BiH Denis Zvizdić je poudaril, da je shod obudil spomin na črne dni v devetdesetih, katerih vrhunec je bil genocid v Srebrenici.
Predsednica Društva žensk žrtev vojne Bakira Hasečić se je vprašala, ali lahko kdo v BiH in mednarodni skupnosti ustavi to sramoto za človeštvo. Državne institucije namreč nemo opazujejo poveličevanje genocida in vojnih zločinov ter posmehovanje žrtvam. Ker oblast v Republiki Srbski ni obsodila razpihovanja sovraštva in groženj z novimi pokoli, se Bošnjaki v Višegradu bojijo za lastno varnost.
Zločin, znan kot živi kres
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske je ocenilo, da četniki niso grožnja za nikogar in da niso zakrivili kaznivega dejanja. V parlamentu BiH so že nekajkrat neuspešno poskusili sprejeti zakon, ki bi prepovedal fašistična obeležja in organizacije. Ravnogorsko četniško gibanje je kot nevladno organizacijo registriralo pravosodno ministrstvo, da so njegovi pripadniki pripravljeni braniti svoje in povrniti odvzeto ozemlje, ni vznemirilo entitetne oblasti.
Poveličevanje nasilja in podpihovanje sovraštva so obsodili tudi britansko in ameriško veleposlaništvo v BiH, urad visokega predstavnika za BiH (OHR) in vodja delegacije EU v BiH Lars-Gunnar Wigemark, ker oddaljuje multietnično BiH in regijo od sprave in evropskih vrednot. Minister za varnost BiH Dragan Mektić se je zavzel za prepoved skrajnih organizacij, ki pozivajo h klanju in ubijanju. Za prepoved neofašističnih organizacij, ki so povezane z vojnimi zločini, se je zavzel tudi podpredsednik Republike Srbske Ramiz Salkić.
Četniki so v Višegradu, kjer je bilo ubitih skoraj 3000 Bošnjakov, med njimi 128 otrok, v nedeljo zaznamovali obletnico prijetja generala Dragoljuba Draže Mihailovića. Višegrad so srbske sile etnično očistile v 60 dneh. V mestu se vsako leto spomnijo zločina, znanega kot živi kres, ko so srbske sile v hiši Meha Aljića v Pionirski ulici v naselju Bikavac zaprli in zažgali 70 otrok, žensk in starejših ljudi. Na haaškem sodišču sta bila zaradi grozovitega zločina obsojena organizator paravojaške enote Maščevalci Milan Lukić na dosmrtni zapor in nekdanji policist Sredoje Lukić na 27 let zapora.
Enačaj med partizani in četniki
General Draža je bil v nekdanji Jugoslaviji obsojen zaradi najhujših vojnih zločinov, beograjsko višje sodišče, ki ni odločalo o tem, ali je bil vojni zločinec, temveč izključno o tem, ali je bilo sojenje pravično, ga je leta 2015 rehabilitiralo. Po navedbah sodišča je bil Mihailović obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov. V Srbiji so nekateri poudarili pomen rehabilitacije za spravo naroda in konec ideoloških delitev na partizane in četnike, Zveza združenj borcev NOB pa je ocenila, da je to prikrajanje resnice.
Po oceni izvršnega direktorja Helsinškega odbora za človekove pravice Branka Todorovića je četniški shod v Višegradu le del procesa zgodovinskega revizionizma. To je skupni uspeh nacionalističnih zgodovinarjev in ideologov, ki so si prizadevali za izenačitev fašističnih sodelavcev in borcev proti fašizmu. Revizionizem se je iz politike preselil v učbenike, medije in umetnost ter postal del srbske realnosti, ki je obremenjena z neznanjem, predsodki, miti, sovraštvom in strahovi, je sklenil Todorović.
Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je ocenil, da je to nevarna grožnja miru in stabilnosti BiH. Po njegovem je nedopustno, da bodo grožnje z novimi zločini in pozivi h genocidu ostali nekaznovani. Pristojne državne institucije je pozval, naj prepovejo delovanje četniškega gibanja v BiH. Predsedujoči sveta ministrov BiH Denis Zvizdić je poudaril, da je shod obudil spomin na črne dni v devetdesetih, katerih vrhunec je bil genocid v Srebrenici.
