ChinaLeaks: partijsko vodstvo proti lastni politiki

»Tožilstvo je v sodno dvorano pripeljalo jelena in reklo, da je to konj. Mi smo trdili, da je to očitno jelen, vendar pa je moral sodnik vztrajati pri tem, da ima pred seboj konja.« S temi besedami je sojenje Xu Zhiyongu opisal njegov kolega in odvetnik Zhang Qingfang, potem ko so ustanovitelja gibanja Novo državljanstvo obsodili na štiriletno zaporno kazen.

Tožilec in sodnik sta namreč vztrajala pri tem, da je bil namen 40-letnega profesorja prava s pekinške Univerze za pošto in telekomunikacije, »zbirati množice, zato da bi te spodkopavale javni red«. Čeprav je Xujev odvetnik trdil, da je šlo zgolj za poziv na boj proti korupciji, kar je sicer povsem v skladu z uradno politiko državnega in partijskega voditelja Xi Jinpinga, so »jelena razglasili za konja«, borcu za pravno državo pa niso dovolili niti tega, da bi prebral obrazložitev svoje akcije za spoštovanje že obstoječe ustave. Sodnik ga je prekinil s trditvijo, da to »za ta primer ni bistvenega pomena«.

Sojenje Xuju je najpomembnejši obračun s političnim disidentom, vse odkar je bil leta 2009 na 11-letno zaporno kazen obsojen Liu Xiaobo, ki je leto pozneje dobil Nobelovo nagrado za mir. Tako kot je Liu v svojem traktatu »Listina 08« partijskemu vodstvu ponudil konstruktivne predloge za odpravljanje korupcije, popuščanje medetnične napetosti in zmanjševanje socialnih krivic, tako je tudi Xu pred tremi leti in pol sprožil Gibanje novega državljanstva, s katerim je poskušal med Kitajci spodbuditi prebujanje zavesti o že obstoječih ustavnih pravicah. Liu in Xu sta se torej oba zavzemala za tisto, kar propagira Komunistična partija, res pa je, da sta hkrati zahtevala, da se vse to tudi dosledno izvaja.

A poziv, ki ga je Xu Zhiyong maja lani naslovil na partijsko vodstvo, naj javno prikaže svoje premoženjsko stanje, in njegova zahteva po tem, da se ustavo umesti nad partijo, sta hudo vznemirila najvišje voditelje. Xuja so aretirali dva meseca po tej pobudi, in to z obtožbo, da s svojimi akcijami kali javni red. Xuja je nemudoma podprlo veliko število najuglednejših intelektualcev in pravnikov. Kitajsko vodstvo se je zbalo, da se bo iz njihovega gibanja razvila močna opozicijska organizacija.

Sojenje Xuju je trajalo - tako kot je to na Kitajskem običajno - en dan. Prvo okrožno sodišče v Pekingu je bilo minulo sredo obkoljeno z gostimi vrstami policistov in agentov v civilu. Ti so odganjali ljudi, ki so hoteli izraziti podporo profesorju prava, in grobo preprečili dostop novinarjem (zlasti televizijskim).

Ozračje okoli sodišča je bilo napeto tudi zato, ker se je vse skupaj dogajalo dan po tem, ko je Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ) objavil prvi del ChinaLeaksa, velikanske dokumentacije o bančnih računih, ki jih imajo v tujini najvišji kitajski voditelji. Pokazalo se je, da imajo predsednik Xi Jinping, njegov predhodnik Hu Jintao, otroci nekdanjega premiera Wen Jiabaa in najbližji sorodniki pokojnega Deng Xiaopinga velike vsote denarja na Cookovih otokih in Britanskih deviških otokih, mnogi med njimi pa so tudi lastniki družb, ustanovljenih v karibskih ali južnopacifiških državicah, ki ponujajo ugodnejši davčni status.

ICIJ, ki je svoje poročilo objavil tudi v kitajskem jeziku, trdi, da so zbrali

2,5 milijona dokumentov, ki kažejo, da se je od leta 2000 iz Kitajske izselil kapital v vrednosti od ene do štirih milijard dolarjev (za primerjavo naj povemo, da je bil v letu 2013 kitajski bruto domači proizvod malce večji od devet tisoč milijard dolarjev). Pripravili so seznam, na katerem so imena 22.000 lastnikov računov, med njimi pa so tudi kitajski politični voditelji in najuglednejši gospodarstveniki. Raziskali so tudi, kako in s čim so obogateli, sem pa sodi vse od nafte do zelene trgovine, od premogovnikov do trgovine z orožjem.

Serija velikih sojenj

Jasno je, da ob takšnih skrivnostih, ki jih prikrivajo ljudstvu, kitajski partijski voditelji Xu Zhiyongu in privržencem njegovega gibanja ne bodo dovolili sodelovanja v boju proti korupciji. Xi Jinping bo, kot je bilo mogoče videti že na samem začetku njegovega mandata, v preganjanju disidentov še toliko strožji od svojih predhodnikov, kolikor je njegova družina bogatejša od vseh drugih. V tem letu se obeta prava serija velikih sojenj, pri čemer pa se pravzaprav nobeden od vseh tistih, ki bodo stopili pred sodnike, ne zavzema za strmoglavljenje režima. V minulih mesecih so aretirali 17 članov Xujevega gibanja, že do konca tega meseca pa bodo menda izrekli najmanj šest kazni.

A Xi Jinping bo z enako silo udaril tudi po drugih disidentih, zlasti po tistih, ki so si drznili izraziti nezadovoljstvo nad partijsko politiko do narodnostnih manjšin. Že v kratkem bodo menda sodili tudi Ilhamu Tohtiju, profesorju ekonomije s pekinške Univerze nacionalnosti, ki je prav tako zgolj pozival vlado, naj dosledno izvaja zakone o avtonomnosti območij, na katerih živijo manjšine. Čeprav proti njemu še vedno niso uradno vložili obtožnice, kitajski mediji že poročajo, da je sodeloval pri širjenju separatističnih idej.

Odvetnik Xu Zhiyonga je napovedal, da se bo na sodbo pritožil, pri čemer se sklicuje na človekoljubne razloge. Profesorju se je namreč pravkar rodila hčerka. Ko bo odslužil kazen, bo deklica stara skoraj pet let. Sam Xu pa je pripravljen prestati kazen in nato nadaljevati svojo misijo, kajti, kot pravi, je bil rojen v vasi Minquan (v pokrajini Henan), katere ime pomeni »pravica naroda«, tako da je bila že s tem določena njegova usoda.

Vse, kar želi dokazati, je, da je jelen jelen in ne konj, da je korupcija kraja in ne privilegij. »Naš cilj ni prevzeti oblast, temveč omejiti ravnanje vladajočih.« To je nameraval Xu povedati sodnikom, ki pa so ga prekinili, prepričani, da to za »ta primer ni bistvenega pomena«. Besedilo njegove izjave je novinarjem skrivaj posredoval njegov odvetnik Zhang Qingfang. Nato pa so tudi njega aretirali.