Tiskane izdaje
Nikozija - Posledice finančnega šoka je na Cipru že mogoče čutiti. V trgovinah – predvsem v supermarketih – zmanjkuje robe. Poslovanje s kreditnimi in bančnimi karticami je omejeno. Ljudje so prestrašeni, zmedeni, tesnobni. Možno je, da bodo mnogi ostali celo brez vseh svojih prihrankov. Sredozemska otoška državica, ki je še včeraj živela sijajno, se danes že dobro zaveda, da se bo ne bo jutri stemnilo.
Potem ko je ciprski parlament v noči s petka na soboto sprejel del novega paketa varčevalnih ukrepov, s katerimi morajo ciprske oblasti do ponedeljka zbrati 5,8 milijarde evrov, ali pa trojka (Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka) ne bo »sprožila« deset milijard evrov, vrednega paketa pomoči, so predsedniki vseh ciprskih parlamentarnih strank skupaj s predsednikom države Nikosom Anastasiadesom odpotovali v Bruselj, kjer so se – v sodnikovem podaljšku – srečali s predstavniki trojke.
Ciprski politiki, ki so se v strahu pred bankrotom, popolnim razsutjem bančnega sistema in posledičnega izstopa iz evrskega območja vendarle poenotili okoli »nujnosti« sprejetja varčevalnih ukrepov, so v Bruselj odpotovali v upanju, da jim bodo »upniki s severa« vendarle omilili pogoje pomoči in morda celo podaljšali rok za pripravo varčevalnega paketa, ki ga jezni in šokirani Ciprčani razumejo kot vsiljeno pot v revščino in finančno okupacijo s strani mednarodnih finančnih institucij, Evropske unije in predvsem Nemčije.
Kljub temu, da je ciprski parlament, se je pred njim danes ponovno zbralo nekaj protestnikov, ki so vzklikali gesla proti Evropski uniji in nemški kanclerki Angeli Merkel. Med protestniki so bile večinoma uslužbenke ljudske banke Laiki, ki bo zaradi vsiljenega varčevalnega paketa prva dobila po glavi. Oblasti jo bodo razdelile na »dobro« in »slabo« banko, službo pa naj bi po nekaterih informacijah izgubilo tudi do 10.000 ljudi.
Padec banke Laike - in rekonstrukcija celotnega bančnega sistema, temelja ciprske ekonomije - bo po mnenju tukajšnjih finančnih analitikov sprožil učinek domin. To se bo gotovo čutilo že v torek, ko bodo ciprske banke po desetih dnevih nedelovanjs ponovno odprla svoja vrata. Skoraj vsi naši sogovorniki pravijo, da se bodo v torek – »krvavi torek«, kot ga imenujejo tukajšnji mediji – že zelo zgodaj postavili v vrsto pred bankami iz katerih nameravajo čimprej pobrati vse svoje prihranke. Zaradi ponovne napovedi posega v prihranke in posledične popolne izgube zaupanja v bančni sistem je dvig ali prenos denarja v druge države napovedalo tudi tisoče tujih, večinoma ruskih varčevalcev. Samo Rusi so, mimogrede, »lastniki« skoraj 40 odstotkov vseh depozitov v ciprskih bankah. Njihov (zelo verjetni) umik, bi sprožil novo poglavje ciprske finančne tragedije, ki bo kaj kmalu dobila tudi socialne obrise.
To je bilo danes zvečer mogoče čutiti tudi na množičnih protestih sindikata bančnih uslužbencev, ki jih v naslednjih dneh in tednih čaka velika čistka. Obupane ženske so pred praznim, a vseeno strogo varovanim parlamentom pozivale k splošni stavki, stavkovni odbor pa jih je uslišal. Če ciprskim oblastem v pogovorih s trojko ne bo uspelo zaščititi deset tisoče zaposlenih v bančnem sektorju, se bo v torek, ko bi se banke končno morale odpreti, začela splošna stavka.
