V nadaljevanju preberite:
Ukrajina praznuje dan neodvisnosti. 24. avgusta 1991 je tedaj še vrhovni sovjet ukrajinske socialistične republike objavil deklaracijo o neodvisnosti, ki je začela veljati 1. decembra istega leta, ko je Ukrajina postala neodvisna država. Dvaintrideset let kasneje se Ukrajina zaradi ruskih kolonialno-imperialnih vzgibov, ki so pripeljali do začetka agresije pred natanko poldrugim letom, še naprej bori za popolno neodvisnost.
Ko se začne vojna, napadeni ljudje, ki jih brutalno nasilje iztrga iz njihovih življenj in jim tako ukrade prihodnost, težko verjamejo, da bo trajala dolgo. To je obrambni mehanizem. Z mislijo, da bo trajala dolgo, denimo več let, je v že tako strahotnih razmerah še veliko težje živeti. Še posebej v času večnih vojn. Večina vojn, ki so se začele po 11. septembru, se namreč še ni končala. Ali pa so le spremenile agregatno stanje.
Skoraj vsi moji ukrajinski prijatelji in znanci so bili po prvih tednih ruske agresije, ko je bilo jasno, da je načrt Kremlja o hitri okupacije Ukrajine in prevzemu oblasti v Kijevu propadel, prepričani, da se bo vojna hitro končala. Da bi trajala mesece in mesece, celo leta, si preprosto niso mogli predstavljati. Kaj šele, da bi mednarodna skupnost, ta besedna zveza je v poldrugem letu ruske agresije na Ukrajino dokončno postala prazna fraza, dovolila, da bi trajala v nedogled.
Osemnajst mesecev kasneje si ti ukrajinski prijatelji in znanci le stežka predstavljajo, da bi se vojna v njihovi napadeni državi lahko kmalu končala.
