Tiskane izdaje
Beograd – V Bruslju so potrdili, da bo danes stekel nov krog dialoga med Srbijo in Kosovom, ki poteka pod pokroviteljstvom EU, nič pa ne vedo o pismu, ki ga je po navedbah srbske strani Priština poslala članicam EU. V njem menda nasprotuje dodelitvi statusa kandidatke Srbiji.
Glasnica visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Catherine Ashton je napovedala, da bo na dnevnem redu devetega kroga dialoga regionalno sodelovanje in izvajanje že sklenjenih dogovorov. Doslej je srbska vlada vztrajala pri resoluciji varnostnega sveta št. 1244, po kateri lahko Kosovo zastopa le misija OZN na Kosovu (Unmik), in hkrati zavračala možnost, da bi se ji v dialogu s Prištino lahko odpovedali. Kot je opozoril srbski predsednik Boris Tadić, resolucija ni prinesla le miru na Kosovo, ampak je tudi temelj za reševanje kosovskega vprašanja v prihodnosti. V Beogradu pravijo, da bi, če bi se odrekli tej zahtevi, posredno priznali Kosovo, to pa je zanje nesprejemljivo.
Srbski minister za Kosovo Goran Bogdanović je pred novim krogom pogajanj sporočil, da sta Beograd in Priština nekoliko zbližala stališča o regionalnem sodelovanju, vendar morebitni kompromis ne sme biti v škodo Beograda, Srbov na Kosovu in resolucije št. 1244. Kosovski premier Hashim Thaqi je izjavil, da je Priština pripravljena sprejeti kompromis, po katerem bi bila zastopana pod imenom Kosovo s pripisom resolucija VS OZN 1244. Za tak asimetrični model se je sicer zavzel tudi vodja srbske pogajalske skupine Borislav Stefanović.
Skrivnostno pismo
V zvezi z domnevnim pismom Prištine članicam EU je Bogdanović obtožil Prištino, da poskuša blokirati dialog v Bruslju. Po njegovem mnenju je v ozadju prizadevanje kosovskih oblasti in njihovih podpornikov, da bi preprečili, da Srbija dobi status kandidatke. Če se bo to vseeno zgodilo, je še prepričan Bogdanović, bo Kosovo težko vzpostavilo pravo neodvisnost, v nasprotnem primeru pa bodo članice Unije, ki ga niso priznale, pod velikim pritiskom.
Bruselj ni potrdil prejetja pisma, o njem pa molči tudi Priština. Da zgodba ni povsem za lase privlečena, priča izjava kosovskega zunanjega ministra Enverja Hoxhaja na zasedanju varnostnega sveta, na katerem je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun predstavil redno trimesečno poročilo o razmerah na Kosovu, da bi imela dodelitev statusa kandidatke Srbiji, preden izpolni obveznosti do Kosova, negativne posledice. Po njegovih besedah bodo razmere na severu Kosova tako postale zamrznjen konflikt, proces normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo pa ne bo imel prihodnosti.
V Prištini so prejšnji teden sicer praznovali že četrto obletnico razglasitve neodvisnosti. Parado kakih 600 pripadnikov kosovskih varnostnih sil je spremljajo več tisoč ljudi s kosovskimi in ameriškimi zastavicami v rokah. Predsednica najmlajše evropske države Afitete Jahjaga je poudarila, da vsi državljani vidijo prihodnost celotnega Kosova znotraj EU in zveze Nato in v trajno prijateljskih odnosih z ZDA.
Kosovska vlada štiri leta po razglasitvi samostojnosti nima problemov le z okoli 120.000 Srbi, ki še vedno živijo na Kosovu, ampak se spopada tudi z naraščajočo revščino med kosovskim prebivalstvom in s korupcijo. Na Kosovu znaša povprečna mesečna plača 250 evrov, brezposelnih je 40 odstotkov prebivalstva, okoli 15 odstotkov ljudi pa živi z manj kot evrom na dan. Evropska komisija je lani opozorila Prištino, da je korupcija na Kosovu še vedno velika težava, medtem ko so zmogljivosti in strokovnost preiskovalcev tovrstnih kaznivih dejanj omejene.
Enoglasni referendum
Pogajalci Srbije in Kosova se bodo znova sestali le nekaj dni po tem, ko so se kosovski Srbi na referendumu, ki je potekal v več občinah na severu pokrajine, večinsko izrekli, da ne priznavajo institucij kosovske države. Po končnih podatkih, ki jih je včeraj objavila volilna komisija, je tako glasovalo kar 99,47 odstotka udeležencev referenduma. Volilna udeležba je bila sicer nekaj več kot 75-odstotna.
Čeprav referendum nima večjega vpliva na politično dogajanje na Kosovu, je pokazal, da vlada v Prištini nima nadzora nad severom pokrajine. V EU so poudarili, da referendum ni rešitev, posebni predstavnik EU za Kosovo, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, pa meni, da posebne razmere na severu Kosova zahtevajo rešitev, ki bo dosežena mirno in z dialogom. Proti referendumu je bil vseskozi tudi Beograd, Bogdanović pa je glasovanje označil za klasičen primer zlorabe volje ljudstva. Kosovski Albanci so prejšnji teden praznovali četrti »rojstni dan« najmlajše evropske države.
