Do 150.000 evrov globe za poveličevanje fašističnega diktatorja
Španija bo na podlagi zakona, ki ga je v sredo sprejel senat, začela preiskovati grozodejstva državljanske vojne in poznejše diktature Francisca Franca. Zakon med drugim predvideva globe v višini do 150.000 evrov za poveličevanje diktatorja in naj bi pred pozabo dokončno rešil resnico o žrtvah vojne in diktature.
Zakon ureja preiskavo kršitev človekovih pravic med vojno, ki se je začela leta 1936, diktaturo, ki je trajala do leta 1975, ter v začetnem obdobju po vladavini Franca vse do leta 1983, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med drugim predvideva globe v višini do 150.000 evrov za poveličevanje diktatorja in močno presega zakonodajo iz leta 2007, ki ureja spomenike diktaturi. Prvič je bil tudi sprejet zakon, ki priznava pravice žrtev.
Število žrtev državljanske vojne v letih 1936-39 in posledične diktature je ocenjeno na med 100.000 in 150.000, mnogi pa trdijo, da je številka precej višja. Po pobudah civilne družbe, ki so se začele sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, je bilo ob podpori nekaterih občin in provinc odkritih približno 800 množičnih grobišč s približno 10.000 trupli.
»Socialisti smo si vedno prizadevali za krepitev naše demokracije, danes pa smo naredili še en korak k pravičnosti, odškodninam in dostojanstvu za vse žrtve,« je na Twitterju zapisal predsednik vlade Pedro Sanchez.
Konservativne stranke so med sprejemanjem novega zakona v obeh domovih parlamenta vztrajno glasovale proti njemu in trdile, da bo le ponovno odprl stare rane. Konservativni mediji pa so vlado obtoževali revanšizma. Nasprotno so leve stranke vlado pozvale, naj gre še dlje in razveljavi tudi zakon o amnestiji iz leta 1977.
V skladu z novim zakonom namerava Španija med drugim premestiti posmrtne ostanke dveh skrajnih desničarjev, povezanih z državljansko vojno. Kot je danes dejal minister Felix Bolanos, bodo premestili posmrtne ostanke ustanovitelja španske fašistične stranke Falange Joseja Antonia Primo de Rivere, ki je pokopan v veličastnem državnem mavzoleju blizu Madrida, in ostanke nacionalističnega generala Gonzala Queipa de Llana, Francovega zaveznika, ki je med državljansko vojno vodil vojaško kampanjo na jugu in je pokopan v znameniti seviljski baziliki Macarena.
»Novi zakon določa, da ne sme biti nobenega pomembnega mesta za ljudi, ki so bili vpleteni v diktaturo ali državni udar,« je dejal Bolanos in tako potrdil, da zakon veljal za vse, ki so sodelovali pri državnem udaru, ki je sprožil vojno in posledično diktaturo.
»Ko bo zakonodaja stopila v veljavo, se bodo dela začela. Seveda je te osebe treba dostojno pokopati, kjerkoli se svojci odločijo, vendar ne smejo biti na nobenem vidnem mestu, saj je to način poklanjanja protagonistom diktature,« je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
