Tiskane izdaje
Haag – Dve tretjini držav udeleženk vrha o jedrski varnosti, ki sta ga v Haagu sklenila ameriški predsednik Barack Obama in gostitelj, nizozemski premier Mark Rutte, bo uzakonilo obstoječe mednarodne smernice o zagotavljanju jedrske varnosti in tako poskušalo zmanjšati možnost jedrskega terorizma.
Skupine mednarodnih ekspertov bodo lahko po novem ocenile in primerjale učinkovitost nacionalnih politik na področju jedrske varnosti, kar je pomemben korak pri uresničevanju ene od ključnih prioritet procesa – vzpostavitve nadzornega mehanizma na globalni ravni.
Iniciativa, ki so jo v Haagu predstavile vse tri gostiteljice dosedanjih vrhov o jedrski varnosti, ZDA, Južna Koreja in Nizozemska, državam pristopnicam daje priložnost, da v nacionalne zakone in standarde vključijo temeljne varnostne cilje in priporočila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Napredek pri mednarodnem nadzoru varnostnih standardov je po besedah organizatorjev vrha izjemno pomemben, saj povečuje medsebojno zaupanje med državami in dolgoročno zmanjšuje nevarnost jedrskega terorizma.
Dogovor pomeni, da so države izpolnile eno od pomembnejših prioritet tokratnega vrha, ki je bil po prvih dveh srečanjih v Washingtonu in Seulu priložnost za revizijo dosedanjih rezultatov in razmislek o prihodnosti procesa, ki se bo v obstoječem formatu iztekel čez dve leti.
Pomen sodelovanja
Med ostalimi pomembnimi zavezami, ki so jih zadnji dan srečanja potrdile delegacije posameznih držav, sta bili zmanjšanje zalog visoko obogatenega urana in plutonija ter krepitev prizadevanj pri preprečevanju nezakonitega prometa z jedrskimi materiali.
Vrh v Haagu je na enem mestu združil različne ravni odločevalcev, od članov mednarodnih organizacij in nacionalnih delegacij do predstavnikov jedrske industrije, s čimer so organizatorji hoteli izpostaviti pomen multilateralne izmenjave izkušenj in dobrih praks.
Predsednik Obama in premier Rutte sta med sklepno tiskovno konferenco poudarila napredek, ki ga je srečanje doseglo pri uresničevanju ciljev, in spregovorila o prihodnjih izzivih držav udeleženk. Obama, ki bo leta 2016 gostil sklepni vrh, je izpostavil pomen zagotavljanja varnosti vseh radioaktivnih materialov, pri čemer je omenil primer Ukrajine, ki je leta 2010 kot ena od prvih držav končala postopek uničenja zalog jedrskih materialov. Poudaril je, da bi bila v trenutnih razmerah kakršnakoli prisotnost nevarnih materialov le dodatna varnostna grožnja.
Možnost novih sankcij
Obama je med odgovarjanjem na novinarska vprašanja komentiral razvoj dogodkov v zadnjih nekaj dneh, med drugim sestanek voditeljev sedmih gospodarsko najrazvitejših držav na temo Ukrajine, ki se ga je v ponedeljek zvečer udeležil ob robu srečanja v Haagu.
Rezultat predsednikovega dvournega pogovora s šesterico voditeljev iz Nemčije, Britanije, Francije, Italije, Japonske in Kanade je bila izključitev Rusije iz skupine G8. Njeno članstvo v elitni druščini, ki je simboliziralo sodelovanje med Zahodom in Vzhodom po koncu hladne vojne, se je v ponedeljek zvečer končalo s skupno deklaracijo, s katero so zahodne države potrdile podporo začasni ukrajinski vladi in ukrajinskemu ljudstvu ter obsodile neodgovorno ravnanje Rusije, ki je Evropo privedlo v eno največjih varnostnih kriz po koncu druge svetovne vojne.
Voditelji so v deklaraciji opozorili na možnost uvedbe dodatnih sankcij, ki bi prizadele ključne sektorje ruske ekonomije. Rusija bi v primeru nove destabilizacije razmer po besedah ameriških vladnih virov tvegala hudo gospodarsko škodo, zlasti na področjih energije, bančništva in financ ter vojaške industrije. Sedmerica, ki je odpovedala udeležbo na naslednjem vrhu skupine v Sočiju, ki bi ga moral gostiti ruski predsednik Vladimir Putin, se bo že čez tri mesece sestala v Bruslju.
Krim ostaja del Ukrajine
Obama je med tiskovno konferenco dejal, da bi nove kršitve ukrajinske ozemeljske celovitosti bile napaka. Vztrajal je, da Krimski polotok kljub umiku ukrajinskih sil ostaja del ukrajinskega ozemlja, in dodal, da Združene države ne priznavajo rezultatov krimskega referenduma o priključitvi Rusiji. Za ZDA in njene evropske partnerje črnomorski polotok ni izgubljen. »Toda trditi, da obstaja preprosta rešitev za vse, kar se je zgodilo na Krimu, bi bilo neiskreno,« je poudaril ameriški predsednik.
Dokler Rusija ne bo pokazala resne pripravljenosti za umirjanje napetosti in reševanje nastalega položaja, sta zaostritev in uvedba novih sankcij povsem verjetni možnosti. Ukrajina ima lahko po Obamovih besedah dobre odnose z Evropo in Rusijo. »A ne za ceno svojega ozemlja.«
