Druga uporaba jedrskega orožja takoj terjala okoli 40.000 življenj
Tri dni po Hirošimi bodo na grozovitost atomske bombe danes opozorili še v japonskem Nagasakiju. Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je pred 77 leti takoj terjala okoli 40.000 življenj, skupno pa so jih njene posledice zahtevale 70.000. V Nagasakiju bo danes potekala tradicionalna spominska slovesnost.
9. avgusta 1945 je nad Nagasakijem eksplodirala bomba z imenom Fat man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Tri dni prej so ZDA na 300 kilometrov oddaljeno Hirošimo odvrgle atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy ali Deček.
Šest dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta 1945, je Japonska razglasila kapitulacijo, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na azijsko-tihomorskem območju.
Zaradi posledic obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje obolevajo in umirajo še danes. ZDA medtem ostajajo edina država doslej, ki je v vojni uporabila jedrsko orožje.
Težavna prizadevanja za jedrsko razorožitev
Prizadevanja za svetovno jedrsko razorožitev so težavna, je ob današnji 77. obletnici atomske bombe, ki je uničila Nagasaki, dejal japonski premier Fumio Kishida in pozval, naj se takšna tragedija nikoli ne ponovi. Župan mesta Tomihisa Taue pa je opozoril, da jedrsko orožje po ruski invaziji na Ukrajino predstavlja »resnično in aktualno grožnjo«.
»Prizadevanja za jedrsko razorožitev so težavna, zato si bo Japonska odločno prizadevala za svet brez jedrskega orožja. Ne glede na to, kako težko je,« je dejal japonski premier na slovesnosti v spomin na žrtve napada z atomsko bombo pred 77 leti. Pri tem je imel Kishida v mislih Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) iz leta 1970, v skladu s katero se je prepovedalo posedovanje jedrskega orožja državam, ki ga pred podpisom pogodbe niso imele.
»Med pregledno konferenco te pogodbe sem se zavzel za njeno okrepitev. Tudi sredi zaostrenih varnostnih razmer moramo nadaljevati našo zgodovino neuporabe jedrskega orožja in še naprej ohranjati Nagasaki kot kraj zadnje atomske bombe,« je še dejal japonski premier.
Po ruski invaziji na Ukrajino jedrsko orožje predstavlja »otipljivo in aktualno krizo«, pa je na isti slovesnosti v bližini kraja eksplozije dejal župan Nagasakija Tomihisa Taue in izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Ukrajini, ki bi lahko sprožile nov jedrski napad. Župan je prav tako opozoril, da se jedrsko orožje lahko sproži tudi zaradi napačnih ocen, okvar ali terorističnih napadov, in poudaril, da bi moralo človeštvo namesto vojne spodbujati kulturo miru, ki širi zaupanje, spoštovanje do drugih in išče rešitve z dialogom. Japonsko vlado je tudi pozval, naj ratificira NPT in se tako odpove jedrski zaščiti, ki jo Japonski nudijo ZDA.
Čeprav Japonska že dolgo poziva k svetu brez jedrskega orožja, sama ni podpisnica NPT, saj se nadeja, da bo tako premostila vrzel med jedrskimi silami, ki niso pristopile k pogodbi, in nejedrskimi državami.
Spominske slovesnosti v Hirošimi se je v soboto prvič udeležil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Zaradi vojne v Ukrajini ter napetosti na Korejskem polotoku in Bližnjem vzhodu je opozoril na nevarnost jedrskega spopada. Pozval je k uničenju zalog jedrskega orožja in zavezanosti miru.
