Tiskane izdaje
New York - »Dobrodošli v policijski državi!« je vzklikala več stoglava množica protestnikov, ki so ji kordoni specialne policije preprečili, da bi vkorakala v središče mednarodnega finančnega kapitala na razvpiti manhattanski uličici Wall Street. Danes je minilo dva meseca od takrat, ko se je nekaj sto demonstrantov odločilo, da bo s simbolično »okupacijo« Wall Streeta pokazalo na ogromne socialne razlike v ameriški družbi in neizmerno moč finančnih korporacij, kasneje pa so se protesti razširili po vsej državi in drugod po svetu. Danes se množice »okupatorjev« niso zgrnile le na newyorške ulice, kjer so jih že v jutranjih urah aretirali okoli 200, demonstracije, ki so jim dale krila tudi nedavni brutalni policijski obračuni s protestniki, so danes potekale po vseh večjih ameriških mestih.
Policija, ki je po ukazu newyorškega župana Michaela Bloomberga v torek zjutraj iz parka Zuccotti pregnala utaborjene protestnike, se je na današnjo proslavo dvomesečnice gibanja dobro pripravila. »Nimate dovoljenja za organizacijo parade! Blokirate cesto!« so že v navsezgodnjih jutranjih po megafonu opozarjali v čelade odeti ter s plastičnimi ščiti in pendreki oboroženi organi pregona. Demonstranti, ki so jim prepovedali uporabo ozvočenja, so jih prekričali. »Prasci!« so zmerjali policiste, tako kot so to nekoč počeli levičarski študenti in pripadniki Črnih panterjev v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Danes se preboj kakim tisočim »okupatorjem« do samega Wall Streeta ni posrečil, po vsem mestu pa so jih že v dopoldanskih urah prijeli več kot 200, je sporočil tiskovni predstavnik gibanja. Med njimi je bil tudi upokojeni policijski stotnik iz Filadelfije Ray Lewis. Ta je svoje nekdanje kolege opisal kot hlapce enega odstotka najbogatejših Američanov, ki pa se »niti ne zavedajo, da so izkoriščani«. Ko so ga uklenjenega odpeljali v enega od množice posebnih policijskih avtobusov, ki so jih oblasti pripeljale na prizorišče dogajanja, je vzkliknil: »Takoj, ko me bodo spustili iz ječe, bom spet tukaj. Spet me bodo morali aretirati.«
Po neuspelem pohodu na Wall Street se je več sto protestnikov vrnilo v svojo nekdanjo zasedeno zelenico, ki so jo preimenovali v Park svobode. Čeprav niso smeli prinesti šotorov, jim je uspelo odstraniti barikade. »Aretirajte enega od nas, pa se bosta pojavila dva nova. Ne moreš aretirati ideje!« je mladenka vzklikala besede, ki jih je imela zapisane tudi na svojem plakatu. Popoldne se je del »okupatorjev« odpravil čez Brooklynski most, kjer je bila policija na začetku oktobra aretirala kar 700 demonstrantov, ostali pa so »zasedli« 16 postaj newyorške podzemne železnice, kjer so mimoidočim razlagali, zakaj so se odločili za proteste. Ker so jim oblasti prepovedale uporabo ozvočenja, so si, tako kot je postalo že običajno v Parku svobode, pomagali z »ljudskim mikrofonom«, podobni, vendar glasnejši in učinkovitejši metodi prenašanja sporočil, kakor jo slovenski otroci poznajo pri igri »telefon«.
Na Manhattan so prišli demonstrirat tudi iz najbolj oddaljenih krajev ZDA, podobne prireditve pa so pripadniki gibanja 99 odstotkov pripravili širom po državi. Kakih 500 demonstrantov se je odpravilo na ulice Los Angelesa, kjer jim je uspelo za nekaj časa zapreti most, ki vodi v finančno četrt. V Portlandu je policija kar sama zaprla enega od mostov, ker se je bala, da ga bodo zasedli protestniki, v San Franciscu pa so aretirali kakih 80 pripadnikov gibanja, ki so poskušali zasesti tamkajšnjo podružnico banke Bank of America. Pozaprli so tudi več kot ducat demonstrantov pred mestno hišo v Dallasu, policija pa je vdrla tudi na univerzo v kalifonijskem Berkleyu, kjer je podrla šotorišče in odpeljala dva neubogljiva »okupatorja«.
Čeprav je gibanje v zadnjih dnevih pripravilo prave seminarje, kako se mirno odzivati na policijske provokacije, so se organi pregona spet izkazali z grobostjo. V New Yorku je fotograf agencije AP posnel, kako policist s čevljem pritiska na glavo ležečega in uklenjenega protestnika, v Seattlu pa so organi pregona povzročili val javnega ogorčenja, saj s tako imenovanim popernim razpršilcem ukrotili »nevarno« 84-letno protestnico Dorli Rainey.
Pred dnevi so javnomnenjske raziskave pokazale, da priljubljenost gibanja Okupirajmo Wall Street upada, toda po zadnjih policijskih obračunih so demonstranti, ki so se že počasi razhajali, dobili nov zagon. Po raziskavi, ki so jo pred dnevi naredili na newyorški univerzi Baruch, je večina pripadnikov dobro izobraženih, mladih (64,2 odstotka jih je mlajših od 34 let), belopoltih (81,3 odstotka) in moških (67 odstotka), kar polovica pa jih nima stalne službe. Med njimi jih je kar 70 odstotkov politično neodvisnih, 27 odstotkov jih podpira demokrate, le 2,5 odstotka med njimi pa je republikanskih volivcev.
Po besedah newyorškega župana Michaela Bloomberga so protesti grozljivi znak strahu prebivalstva pred ekonomsko prihodnostjo. »Prihajamo do točke, ko bosta gibanje Okupirajmo Wall Street in gibanje čajankarjev le začetek nečesa večjega. Javnost je prestrašena. Ne ve, kaj delati, zato bo protestirala, a še ne ve, kje bo to počela,« je Bloomberg zjutraj potarnal na srečanju poslovnežev.
