Dve desetletji kazenskega sodišča
Države bi zaradi naraščanja sporov in spopadov povečale podporo mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Odpri galerijo
Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih sojenje poteka, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen. Foto: Jerry Lampen/Reuters
Mednarodno kazensko sodišče (ICC), prvo stalno mednarodno sodišče za storilce najhujših zločinov, praznuje 20 let. Pravno podlago za njegovo ustanovitev, rimski statut, je 17. julija 1998 sprejelo 120 držav. Statut je začel veljati 1. julija 2002, ko ga je ratificiralo 60 držav, ICC ima danes 123 članic, med njimi je tudi Slovenija.
Mednarodna skupnost si je od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni prizadevala ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Pot v to smer je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začrtana z ustanovitvijo mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Ker sta bili ti sodišči ustanovljeni le za sojenje za zločine, storjene v določenem časovnem obdobju in določene oborožene spopade, je bilo pozneje doseženo splošno soglasje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče.
Mednarodni skupnosti je to uspelo po burni diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998. ICC je neodvisna mednarodna organizacija, katere naloga je pripeljati pred roko pravice odgovorne za hude mednarodne zločine, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človeštvu in genocid, ko nacionalnasodišča tega ne morejo ali nočejo storiti. Sodišče s sedežem v Haagu ni del sistema Združenih narodov.
Na spletni strani ICC so ob obletnici spomnili, da lahko dajo glas in obraz neštetim žrtvam, rimski statut pa je postavil najvišje pravne standarde. Urad tožilca v ICC trenutno vodi 11 preiskav, z izjemo Gruzije se vse nanašajo na afriške države, poteka tudi deset preliminarnih preiskav.
Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih sojenje poteka, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen. Poleg zločinov proti človeštvu je ob obletnici začelo veljati, da ICC poslej lahko preganja tudi zločin agresije, za kar so lahko odgovorni politiki in vojaški voditelji, ki poveljujejo invazijam.
Dejstvo je, da velesili Rusija in ZDA nista ratificirali rimskega statuta, vplivne države, kot so Kitajska, Indija, Pakistan ali Turčija pa tudi od vojne razdejan Irak, pa ga niso podpisale oziroma niso članice sodišča. Sodišče se je poleg tega soočilo s kritikami, predvsem iz ust voditeljev afriških držav, da je pristransko in da je orodje zahodnega imperializma, saj da kaznuje le voditelje manjših, šibkih držav, medtem ko ignorira zločine bogatejših in vplivnejših držav.
V organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) so ob obletnici opozorili, da bi morale države članice zaradi naraščanja izzivov povečati podporo sodišču. Njegova dejavnost bi bila namreč po mnenju HRW potrebna še v številnih drugih krajih. S prstom so pokazali tudi na nezadostno finančno podporo članic in nezadostno podporo vlad pri izvajanju preiskav in aretacij.
Mednarodna skupnost si je od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni prizadevala ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Pot v to smer je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začrtana z ustanovitvijo mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Ker sta bili ti sodišči ustanovljeni le za sojenje za zločine, storjene v določenem časovnem obdobju in določene oborožene spopade, je bilo pozneje doseženo splošno soglasje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče.
Mednarodni skupnosti je to uspelo po burni diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998. ICC je neodvisna mednarodna organizacija, katere naloga je pripeljati pred roko pravice odgovorne za hude mednarodne zločine, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človeštvu in genocid, ko nacionalnasodišča tega ne morejo ali nočejo storiti. Sodišče s sedežem v Haagu ni del sistema Združenih narodov.
Na spletni strani ICC so ob obletnici spomnili, da lahko dajo glas in obraz neštetim žrtvam, rimski statut pa je postavil najvišje pravne standarde. Urad tožilca v ICC trenutno vodi 11 preiskav, z izjemo Gruzije se vse nanašajo na afriške države, poteka tudi deset preliminarnih preiskav.
Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih sojenje poteka, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen. Poleg zločinov proti človeštvu je ob obletnici začelo veljati, da ICC poslej lahko preganja tudi zločin agresije, za kar so lahko odgovorni politiki in vojaški voditelji, ki poveljujejo invazijam.
Orodje zahodnega imperializma?
Dejstvo je, da velesili Rusija in ZDA nista ratificirali rimskega statuta, vplivne države, kot so Kitajska, Indija, Pakistan ali Turčija pa tudi od vojne razdejan Irak, pa ga niso podpisale oziroma niso članice sodišča. Sodišče se je poleg tega soočilo s kritikami, predvsem iz ust voditeljev afriških držav, da je pristransko in da je orodje zahodnega imperializma, saj da kaznuje le voditelje manjših, šibkih držav, medtem ko ignorira zločine bogatejših in vplivnejših držav.
V organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) so ob obletnici opozorili, da bi morale države članice zaradi naraščanja izzivov povečati podporo sodišču. Njegova dejavnost bi bila namreč po mnenju HRW potrebna še v številnih drugih krajih. S prstom so pokazali tudi na nezadostno finančno podporo članic in nezadostno podporo vlad pri izvajanju preiskav in aretacij.
