Tiskane izdaje
V skladu s pričakovanji zadnji poskus prepričevanja ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, naj na vrhu vzhodnega partnerstva v Vilniusu vendarle podpiše asociacijski sporazum z Unijo, ni bil uspešen. Zaradi položaja, v kakršnem je njegova država, Janukovič pričakuje od EU odločne korake – sveženj gospodarske pomoči. Sporazum bo do nadaljnjega ostal na mizi. Unija in Ukrajina sta spet omenili zavezo, da ga bosta podpisali. A o konkretnih datumih ali rokih ni govoril nihče. Optimisti pričakujejo, da bi ga lahko podpisali že spomladi.
Ukrajina je v zadnjih tednih klonila pod gospodarskim in političnim pritiskom Kremlja, ki doživlja širjenje sistema EU na postsovjetsko območje kot poraz. Simbolno težo je imel že kraj vrha, glavno mesto Litve, ki je bila dolga desetletja neposredno pod sovjetskim škornjem. Četudi je baltska trojica energetsko še precej odvisna od Moskve, se je s članstvom v EU in Natu izločila iz ruskega območja vpliva. Nadaljnjega širjenja sistema Zahoda ruski predsednik Vladimir Putin očitno ni pripravljen dopustiti.
Zato bo v prihodnjih mesecih glavna naloga bruseljske diplomacije prepričati Kremelj, da povezovanje nekdanjih sovjetskih republik z Unijo ni grožnja. Še več, njihova stabilnost in močnejše gospodarstvo, ki bi se zagnalo v sodelovanju z Unijo, da bi bila korist za vse, tudi Rusijo. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je ponazoril koristi asociacijskih sporazumov s primerom nekdaj socialističnih držav, ki so pozneje postale članice EU. V njih so se zgolj v obdobju 1990–1996 BDP, naložbe in izvoz zvišali za okoli
Zgovorna je že primerjava Poljske in Ukrajine, ki sta bili ob padcu berlinskega zidu na približno enaki ravni. Danes je Poljska ena od najbolj gospodarsko dinamičnih članic Unije, ki skorajda ni občutila posledic finančne in dolžniške krize. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je v Vilniusu izrazil prepričanje, da 34 držav, zastopanih na vrhu, sestavlja skupni geografski in ekonomski prostor. »Le s tesnim skupnim delom lahko služimo interesu državljanov,« je prepričan Belgijec.
»Ne bomo sprejeli veta tretjih držav«
Moskva je dobila nedvoumno sporočilo o nesprejemljivosti politike, ki bi bila lahko razumljena kot sodobna različica politike omejene suverenosti. To je, v socialističnem kontekstu, po obračunu s praško pomladjo leta 1968 osmislil sovjetski voditelj Leonid Brežnjev (doktrina Brežnjeva). Rompuy je namignil, da poskus vplivanja na suvereno odločanje držav krši helsinška načela organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Helsinška listina, sprejeta leta 1975, je bila ena od temeljev za preseganje delitev v času hladne vojne.
»Ne bomo sprejeli nobenega veta tretjih držav. Časi omejene suverenosti evropskih držav so minili,« je Kremlju odločno sporočil Barroso. Tako bo vprašanje Ukrajine, ki si sicer še vedno želi nadaljevati evropsko pot, a v drugačnih pogojih, ena od osrednjih tem vrha EU-Rusija januarja. Janukovič je v Vilniusu »ponudil« evropski diplomaciji sodelovanje Moskve v prihodnjih pogajanjih. To je za Bruselj povsem nesprejemljivo, češ, o naših odnosih s partnerji se pogovarjamo ločeno.
Janukovičeve želje, da bi v Vilniusu dobil obljubo več denarja za reševanje ukrajinskega gospodarstva in javnih financ, so voditelji odločno zavrnili. Povedali so mu, da vrh ni bazar. Toda: vsaj dosedanji potek boja za Ukrajino je pokazal, da je Putinova strategija izsiljevanja in kupovanja držav v stiski z denarjem ali energenti uspešnejša. Tega si Bruselj, ki mora svojo politiko utemeljevati z demokracijo in vrednotami, ne more privoščiti. Tudi vztrajanju pri pošteni obravnavi Julije Timošenko se ne bodo odpovedali.
Ob polomu z Ukrajino so se spet slišali pozivi, da bi morala Unija zasnovati drugačno politiko do Moskve. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je od ukrajinskega predsednika pričakovala več, je ocenila vrh s precejšnjo mero realizma. Zgodovinski procesi da v skladu z izkušnjami trajajo dolgo. Opozorila je na Janukovičeve navedbe o tesni prepletenosti z Rusijo in težave pri oskrbi s plinom. V prihodnje bi Evropa po njenih besedah morala ponuditi ključni energent, če bo Ukrajina izrazila takšno željo.
