Tiskane izdaje
Moskva - Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija.
Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
V časopisni kolumni, ki se jih loti bolj poredko, je Putin poudaril, da »ne gre za oživljanje Sovjetske zveze, ampak model močnega nadnacionalnega povezovanja, s katerim bo Evrazijska unija postala eno od središč modernega sveta ter učinkovita vez med Evropo in dinamično Azijsko-pacifiško regijo«.
Pod naslovom Novi evrazijski integracijski projekt: prihodnost, ki se rojeva danes, je razložil vizijo, ki jo je prvič predstavil na junijskem poslovnem srečanju carinske unije med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Po njeni zaslugi je začel 1. julija letos med omenjenimi državami veljati prost pretok blaga, ki se mu bo po zaslugi skupnega gospodarskega prostora 1. januarja 2012 pridružil še prost pretok ljudi. Zaživel bo enotni trg z več kot 165 milijoni porabnikov. »Imamo še bolj ambiciozen cilj, ki predvideva še višjo stopnjo integracije - Evrazijsko unijo, ki se bo zgledovala po izkušnjah Evropske unije in drugih regionalnih koalicij. To je zgodovinski mejnik za vse države postsovjetskega prostora,« je k sodelovanju povabil tudi druge članice Skupnosti neodvisnih držav.
Brez zunanje prisile?
SND, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike, razen baltske trojke, že lep čas poka po šivih. Gruzija je iz regionalne organizacije izstopila, Ukrajina pa ni podpisala ustanovne listine. Prav ukrajinsko vodstvo je sicer v zadnjem času deležno silovitega pritiska ruske strani, ki sosedi v zameno za vstop v carinsko unijo obljublja nižje cene plina. »Ukrajinski voditelj se bo moral odločiti, ali se bo Ukrajina priključila carinski uniji in obdržala ruski trg ali pa ga bo izgubila. Prišel je trenutek resnice. Ali ste z nami, ali pa z Evropo. Na dveh stolih ni mogoče sedeti,« so v Kremlju razkrili karte pred nedavnimi pogajanji med ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in ruskim vladajočim tandemom. Ukrajina se z Evropsko unijo pogaja o sklenitvi pridružitvenega sporazuma, ki bi moral biti po prvotnih načrtih pod streho do decembrskega vrha EU-Ukrajina, ovira pa ga sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko.
»Gre za lažno dilemo,« zatrjuje Putin v nasprotju z dejansko rusko prakso in pojasnjuje, da bo Evrazijska unija sodelovala z Evropsko unijo, zato bodo članice ob gospodarskih koristih nagrajene tudi z možnostjo hitrejšega vključevanja v Evropo. »Nikogar ne bomo silili v nič. Evrazijska unija bo temeljila na univerzalnih načelih integracije v širšo Evropo, ki jo povezujejo skupne vrednote svobode, demokracije in tržnih zakonitosti,« je nanizal glavne vrednote bodoče unije, ki naj bi jo z deklaracijo potrdili že prihodnje leto, leta 2013 pa naj bi začrtali prve skupne projekte.
Skupaj med gospodarsko najmočnejše države
Evrazijska unija bo temeljila na enotnih gospodarskih mehanizmih in vizumski politiki. »Zgledovali se bomo po schengenskem sporazumu, ki ni olajšali življenja samo Evropejcem, ampak vsem, ki želijo v Evropi delati, študirati ali preprosto dopustovati,« je opozoril na evropski model. Prebivalci bodo lahko svobodno izbirali, kje bodo živeli, se izobraževali ali delali, »česar v Sovjetski zvezi ni bilo«, svobodo pa bo omogočal tudi poslovnežem. »Za uspeh na odprtem trgu je seveda treba delati učinkovito, zmanjšati stroške in vlagati v modernizacijo,« je pozdravil konkurenco kot stransko posledico tesnejšega povezovanja. Po premierovem prepričanju si lahko države postsovjetskega prostora samo tako zagotovijo primerno mesto v gospodarsko zahtevnih okoliščinah 21. stoletja. »Samo skupaj se lahko prebijemo v krog gospodarsko najmočnejših držav, med voditelje civilizacijskega napredka,« je sklenil svoje razmišljanje.
Načrti za nastanek Evrazijske unije postavljajo pod vprašaj rusko članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, za kar si Rusija prizadeva že od leta 1993. Vstop v STO je bil ena od prednostnih nalog ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki si je postavil za cilj članstvo do konca letošnjega leta. Na včerajšnjem srečanju z namestnikom premiera Igorjem Šuvalovom je ruski vstop vnovič podprl ameriški podpredsednik Joe Biden, zato je zdaj odvisen predvsem od notranjepolitičnih okoliščin. Putin že od leta 2009 poudarja, da bodo Rusija, Kazahstan in Belorusija zaprosile za vstop kot skupna carinska unija.
