Tiskane izdaje
»Ni razlogov za vznemirjenje,« je zagotovil evropski komisar za energetiko Günther Oettinger. Preskrba s plinom da je urejena s pogodbami in kljub krizi v očeh Bruslja ni razloga za negotovost. Vsaj na kratki rok ne. »Plin iz Rusije se pretaka v države članice. Naša podjetja ga plačujejo v korist Gazproma in ruskega proračuna. To je medsebojna odvisnost,« je ocenil Oettinger. Tudi EU je bolje pripravljena na težave kot med zadnjim zapletom januarja 2009, ko so bile težave med Moskvo in Kijevom vzrok za motnje v preskrbi Evrope s plinom.
»Naše zmogljivosti za skladiščenje so bolj polne kot pred letom,« je pojasnil Oettinger. K temu je pripomogla tudi bolj mila zima. K boljši varnosti energetske preskrbe prispeva tudi vpeljava sistema »reverse flow«, ki omogoča, da plin ne teče zgolj v smeri iz Rusije čez Ukrajino v, denimo, Nemčijo in Poljsko, marveč tudi obratno. Tako bi v skrajnem primeru (rusko zaprtje pip) članice EU lahko priskočile na pomoč druga drugi in Ukrajini. Oettinger je sicer izrazil zaskrbljenost glede prihodnje preskrbe Ukrajine s plinom.
Ker Gazprom od aprila Ukrajini ne bo več zagotavljal plina po znižani ceni (168 namesto 400 dolarjev za 1000 kubičnih metrov), bi se Kijev, ki ruski strani že tako dolguje okoli dve milijardi dolarjev za plin, utegnil znajti v še večjih javnofinančnih težavah. Višje cene namreč ne bodo plačali končni porabniki, marveč državno energetsko podjetje. Bruselj bo predvidoma obravnaval ukrajinski plinski dolg v širšem kontekstu svežnja pomoči Ukrajini, ki bo danes na mizi evropske komisije. Bruselj opozarja, da se Krim preskrbuje s plinom in elektriko po ukrajinskih napeljavah.
V širšem kontekstu odnosov med EU in Rusijo, ki bodo obravnavani jutri na kriznem vrhu Unije o Ukrajini, bodo na mizi tudi energetska vprašanja. Eno od bolj kočljivih je načrtovani projekt plinovoda Južni tok, ki bo romunsko črnomorsko obalo povezal s severom Italije. V njem sodeluje tudi Slovenija. Komisija je decembra (po ukrajinski zamrznitvi sporazuma z EU) ugotovila, da so sporazumi o Južnem toku, ki so jih sodelujoče članice sklenile z Rusijo, v nasprotju z zakonodajo EU, saj, denimo, kršijo načelo ločenosti proizvodnje in distribucije plina.
Januarja je skupina članic pooblastila komisijo, naj se v njenem imenu pogaja z Rusijo. Bruselj in Moskva sta ustanovila posebno delovno skupino, ki ugotavlja, kateri deli sporazumov kršijo pravo EU. Toda: ukrajinska kriza utegne imeti nezanemarljivo vlogo. Oettinger je napovedal, da bo v naslednjih dneh ocenjeno, s kakšno hitrostjo se bodo nadaljevala pogajanja o Južnem toku z Moskvo. To da se mora zgoditi v luči rusko-ukrajinske krize. Vprašanje naj bi bilo ena od tem jutrišnjega vrha Unije.
Washington hkrati
»Rusija ima še vedno možnost, da v sodelovanju z mednarodno skupnostjo umiri razmere. Pripravljeni smo na sodelovanje, če priznajo pravico Ukrajincev, da sami odločajo o svoji usodi,« je poudaril Obama. Dodal je, da so maja načrtovane volitve, na katerih bodo lahko vsi prebivalci, tudi rusko govoreči, izrazili svoje mnenje, kdo naj jih vodi.
Po njegovih besedah nekatera poročila kažejo, da je Putin nekoliko zastal in ocenjuje razvoj dogajanja. »Z vidika EU in ZDA ter zaveznikov velja jasno prepričanje, da so ruska dejanja kršitev mednarodnega prava. Putinu dajejo odvetniki drugačne razlage, vendar ne verjamem, da bodo z njimi kogarkoli preslepili,« je poudaril Obama.
Veliko bolj odločen je bil Kerry v Kijevu, ko je obtožil Kremelj, da si je izmislil pretveze o ogroženosti rusko govorečih prebivalcev. »Niti enega verodostojnega dokaza ni, ki bi podprl te trditve,« je sporočil in dodal, da Rusija išče izgovore za širitev vdora v Ukrajino. Po njegovih besedah bodo ZDA stale ob strani Ukrajini, tudi z milijardo dolarjev vrednim poroštvom za najem posojil.
Washington si želi mednarodnih opazovalcev, ki bi ocenili razmere, Moskvo pa poziva, naj uporabi diplomatske mehanizme. »Drugače naši partnerji ne bodo imeli druge izbire, kot da se nam pridružijo pri novih korakih k politični in gospodarski osami Rusije,« je napovedal Kerry. ZDA so doslej ustavile priprave na srečanje G8 v Sočiju, prekinile vojaško sodelovanje med državama in ustavile dvostranska pogajanja o gospodarskem sodelovanju in ameriškem vlaganju v državo.
