Evropa ni navdušena nad pritiski ZDA

Analitiki kot možen dan za rusko posredovanje navajajo 9. maj, dan praznovanja zmage nad nacizmo.

Objavljeno
12. april 2014 00.27
 Sebastijan Kopušar, sodelavec
Sebastijan Kopušar, sodelavec
New York – Zahod ob grožnjah iz Moskve išče pot do zaostritve sankcij proti Rusiji, ne da bi preveč prizadel evropsko­ in svetovno gospodarstvo. Nekateri udeleženci washingtonskega vrha skupine dvajsetih industrijsko razvitih držav so poskušali izrabiti srečanje za dodaten pritisk na Moskvo, a je Evropa znova precej neenotna.

Številne evropske države so pazljive pri ukrepih, ki bi prizadeli tudi njih. »Raven soodvisnosti gospodarstev je tako visoka, da bi bila uvedba sankcij razdiralna na način, ki ga ne moremo natančno izmeriti,« je v Washingtonu opozoril italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan. Tudi njegov francoski kolega Michel Sapin je pred pogovori dejal, da se je namesto na sankcije treba osredotočiti na finančno pomoč Kijevu.

Medtem ZDA stopnjujejo pritisk. Najprej je ameriški zunanji minister John Kerry ta teden napovedal, da je Washington z ukrepi pripravljen neposredno kaznovati ruski energetski, bančni in rudarski sektor. Finančni minister Jacob Lew pa se je po ruskih grožnjah, da bo ustavila dobavo plina Ukrajini, ob robu washingtonskega srečanja sestal z ruskim kolegom Antonom Siluanovom in ga opozoril, da Bela hiša misli resno.

Val vojakov ZDA

V Natu so zavrnili trditev ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da so satelitski posnetki, ki jih je v četrtek Nato pokazal javnosti kot dokaz vojaške grožnje Moskve, iz lanskega avgusta in potrdili, da so nastali med 22. marcem in 2. aprilom. Na njih so v okoli sto začasnih ruskih oporiščih blizu ukrajinske meje nakopičeni bojna letala, tanki, oklepna vozila, topništvo in številni vojaki.

Kremelj ves čas ponavlja, da Zahod napihuje okrepljeno rusko­ vojaško navzočnost ob meji z Ukrajino in da ne bodo ponovili bliskovite vojaške zasedbe, kot so jo doživeli na Krimu, a si v isti sapi vedno pridrži pravico do zaščite rusko govorečih prebivalcev na drugi strani meje.

Bela hiša medtem poskuša najti nove načine zoperstavljanja ruskim vojaškim premikom ob ukrajinski meji. Čeprav je malo verjetno, da bi ZDA za dlje časa povečale število svojih enot v Evropi, poskuša obrambno ministrstvo redne menjave vojaštva izrabiti za začasne okrepitve v regiji, je ameriškim senatorjem pojasnil Derek Chollet, pomočnik obrambnega ministra, zadolžen za mednarodna varnostna vprašanja.

V razpravo se je vključila tudi Kerryjeva pomočnica Victoria Nuland, zadolžena za Evropo in Evrazijo, ki so si jo na starem kontinentu zapomnili predvsem po zasoljenih besedah o Evropski uniji. Zavrnila je kritike nekaterih kongresnikov, da so bile dosedanje sankcije neučinkovite, saj je po njenih besedah rusko gospodarstvo utrpelo precejšen udarec, Moskva pa naj bi za branjenje rublja morala žrtvovati več milijard dolarjev.

Nekaj dvomov o učinkovitosti ukrepov je v ZDA zasejalo poročilo Wall Street Journala, da je bilo med razstavljavci na največjem industrijskem sejmu v nemškem Hannovru tudi podjetje Tavrida Electric, ki ga upravlja eden od vodilnih krimskih separatistov Aleksej Čali. Podjetje kljub uvrstitvi Čalija na seznam 33 ljudi, proti katerim je EU uvedla sankcije, mirno nadaljuje trgovanje v Evropi in Severni Ameriki, saj so njegovo poslovanje zamrznili le v Estoniji, ZDA pa ga sploh niso uvrstile na seznam.

Ugibanja o strategijah

Neimenovani analitiki v New York Timesu menijo, da je rusko vojaško posredovanje najmanj verjetna možnost, in dajejo prednost poskusu prevlade Moskve na za konec maja napovedanih predsedniških volitvah. Pri tem omenjajo Mihajla Dobkina in plinsko princeso Julijo Timošenko. Ta je kljub ostrim besedam na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina v zadnjem času kot ukrajinska premierka skovala tesne vezi z njim.

Rusija ob tem ves čas pritiska za spremembo države v federacijo, v kateri bi posamezne pokrajine dobile široko samostojnost. Toda to naj bi bil le trojanski konj za kasnejše razkosanje države, saj po besedah Lilije Ševcove iz moskovske podružnice ameriške organizacije Ustanova za mednarodni mir Carnegie to pomeni, da »lahko Moskva kadarkoli pograbi katerikoli del Ukrajine«. Analitiki kot kompromis ponujajo delno federalizacijo, ki jo je začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk danes ponudil na pogovorih v upornem Donecku, ter finski model stroge nevtralnosti, s katerim se je nordijska soseda Rusije v času Sovjetske zveze izogibala sporom z Moskvo. Če bo Putin menil, da politični kompromis ne bo dosežen, je poseg možen pred napovedanimi volitvami 25. maja.

New York Times opozarja na 9. maj, ko območje nekdanje Sovjetske zveze praznuje zmago nad nacizmom v drugi svetovni vojni. Kremelj bi lahko čustvene množice, ki takrat preplavijo ulice, uporabil kot katalizator za dosego rešitve, ki mu ustreza.