»Evropska unija je novi evropski bolnik«, ugotavlja raziskava skupine ameriških strokovnjakov, ki so marca letos anketirali 7600 evropskih državljanov iz osmih članic Unije, »prizadevanja za nadaljnje evropsko združevanje pa so najhujša politična žrtev finančne krize«. Rezultati, do katerih so se dokopali preiskovalci Pew Research Centra, ki je dobil ime po ameriškem industrialcu Josephu Newtonu Pewu (1848–1912), zbujajo skrb. S projektom Evropske unije se strinja le še 45 odstotkov vprašanih Evropejcev (pred letom jih je bilo še 60 odstotkov). Edina pozitivna izjema je Nemčija, kjer se večina državljanov pri reševanju krize še vedno strinja s prenosom pristojnosti na EU, v vseh ostalih članicah pa prevladujejo pesimizem, zadržanost ali celo odpor do Bruslja.
Francoski evroskepticizem
Najbolj skrb zbujajoče so v preteklem letu postale razmere v Franciji. Predvsem zato, ker država velja za drugo največjo in za Nemčijo najbolj odgovorno članico, ki lahko vpliva na skupen razvoj Evropske unije. Kar 91 odstotkov vprašanih Francozov je po ugotovitvah raziskave prepričanih, da je njihovo gospodarstvo v slabem stanju
Podatek po oceni raziskovalcev vznemirja predvsem zato, ker brez francosko-nemškega partnerstva, od katerega so bili od nekdaj odvisni skoraj vsi združevalni procesi, ni mogoč napredek Evrope. Zdaj so razlike v javnem mnenju med obema očitno že tako velike, da partnerstvo skoraj ni več mogoče. Samo v najbolj krizni Grčiji in Italiji, ki se prav tako otepa s hudo politično in finančno krizo, je zaupanje v evropske institucije in Evropsko unijo še nižje kot v Franciji.
V Italiji je na vprašanje, ali se vladajoča politika pravilno loteva reševanja kriznih problemov, pozitivno odgovorilo komaj 25 odstotkov vprašanih državljanov, kar je za 23 odstotkov manj kot pred letom, v Grčiji pa je nezadovoljstvo z domačimi politiki in s politiko EU, ki je državo praktično spravila na kolena, seveda še veliko nižje. Le odstotek Grkov je svoj ekonomski položaj ocenil za dobrega. V Italiji je bilo takih srečnežev za tri odstotke, v Španiji štiri in v Franciji devet.
V Nemčiji, ki v vseh pogledih močno odstopa od ostalih sedmih v raziskavo vključenih članic Unije, je s svojim gospodarskim položajem zadovoljnih 75 odstotkov vprašanih (celo za osem odstotkov več kot lani), kar je ameriške raziskovalce privedlo do druge najpomembnejše in za prihodnost EU najbolj skrb vzbujajoče ugotovitve. Da se razkorak med gospodarsko dobro stoječimi članicami Unije in ostalimi, ki jih je kriza krepko prizadela, nevarno veča in da je v tem procesu vse bolj zaznati čedalje večjo izoliranost oziroma izstopanje Nemčije na skoraj vseh področjih.
Nemčija in vsi drugi
Protikrizno politiko nemške kanclerke Angele Merkel je večina Evropejcev iz osmih držav, ki jih je obravnavala študija, sicer označila za sprejemljivo, čeprav je kanclerki ta podpora od lani (tudi v Nemčiji) padla za šest odstotkov (na 76). Vznemirja dejstvo, da so se po ugotovitvah ameriških raziskovalcev skoraj pri vseh v anketi zastavljenih vprašanjih izostrile in bolj kot kdaj prej pokazale razlike med Nemčijo in ostalimi članicami in da je to opazno že pri »vrsti različnih tem«, so zapisali raziskovalci Pew. Po svoje te razlike odsevajo tudi vse bolj izraziti stereotipi, ki jih Evropejci gojijo drug do drugega. Prebivalci kar šestih izmed osmih v anketi sodelujočih držav so Nemce namreč označili za najmanj sočutne do ostalih Evropejcev, v kar petih anketiranih državah pa so jih razglasili za najbolj arogantne med Evropejci. Nemci v raziskavi o sebi prepričani ravno nasprotno.
Ena redkih pozitivnih izjem v raziskavi je bil evro. Za to, da bi kljub krizi obdržali skupno valuto, se je izreklo 60 odstotkov vprašanih.