Tiskane izdaje
17:09: Objavljamo nekoliko novejše informacije o razdelitvi sedežev v evropskem parlamentu. V evropskem parlamentu bo, kot kažejo zadnji podatki, sedelo 213 članov Evropske ljudske stranke (EPP). Še nekaj poslanskih sedežev so dobili socialisti (S&D) - skupno jih bodo imeli 190. Precej je padla podpora liberalcem (Alde), ki bodo po zadnjih informacijah v novem sklicu parlamenta zasedali le še 64 mest.
Na četrtem mestu so Zeleni s 53 sedeži, sledijo pa zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 46 sedeži in Združena evropska levica z 42 sedeži. Nepovezanih poslancev je 41, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 38 sedežev. Poleg tega bo v osmem sklicu evropskega parlamenta sedelo 64 novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin.
17:04: Špansko politično prizorišče so evropske volitve dodobra pretresle. Obe največji stranki sta namreč utrpeli hude izgube, medtem ko so se manjše stranke, ki veljajo za uporniške, na račun očitno velikega nezadovoljstva Špancev s tradicionalno politiko okrepile. Še posebej boleč je bil udarec za socialiste, ki bodo zato tudi zamenjali vodstvo.
Gre za stranki, ki sta vse od obnove demokracije po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975 povsem obvladovali špansko politiko. Od skupno 54 španskih sedežev v Evropskem parlamentu jih bosta po novem imeli skupaj 30, kar 17 manj kot sedaj, poroča STA.
Prve posledice so danes že sledile. Vodja socialistov Alfredo Rubalcaba je namreč na novinarski konferenci sporočil, da se zaradi »zelo zaskrbljujočega« volilnega rezultata umika. Za 19. in 20. julij so že sklicali izredni kongres stranke, na katerem bodo volili novo vodstvo, še piše STA.
16:44: Francoska vlada kljub zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah, po zadnjih podatkih je Nacionalno fronto podprlo skoraj 25 odstotkov volivcev, ne namerava odstopiti, ampak nadaljevati z načrtovanimi reformami. Predsednik François Hollande je danes sklical izredno zasedanje ministrov, katerega glavna tema je bil odziv na porazen volilni rezultat. Srečanje, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so zapustili brez besed.
Je pa zato premier Manuel Valls za televizijo RTL napovedal, da nameravajo nadaljevati z zastavljenimi gospodarskimi reformami. »Naša edina misija je nadaljevati popravilo države. Če tega ne bomo storili, ne bomo uresničili svoje odgovornosti,« je povedal.
16:01: Volitve v evropski parlament so tudi v Grčiji poskrbele za politični pretres. Aleksis Cipras, voditelj opozicijske levičarske stranke Siriza, ki je po zadnjih podatkih zbrala več kot 26 odstotkov podpore, je danes zahteval predčasne volitve. »Ta parlament nima več legitimne pravice za sprejemanje ključnih odločitev, ki bodo oslepile državo in ljudstvo za prihodnjih nekaj let. V čim krajšem času moramo oditi na splošne volitve ter na usklajen in normalen način povrniti demokracijo,« je povedal.
14:50: Nemško kanclerko Angelo Merkel veseli »soliden rezultat« tako njene CDU kot konservativcev na evropski ravni, obžaluje pa vzpon populistov in evroskeptikov na evropskih volitvah. Kot je danes poudarila na novinarski konferenci, pričakuje več tednov trajajoča pogajanja o novem predsedniku Evropske komisije in drugih vodilnih položajih znotraj EU.
Na čelu kampanje evropskih konservativcev, ki so ostali najmočnejša sila v Evropskem parlamentu, je bil nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je bil s tem tudi kandidat za predsednika Evropske komisije, piše STA.
Kljub temu da je sam po volilnih izidih že izrazil pričakovanje, da bo ta položaj tudi zasedel, pa je Merklova danes menila, da bodo pogajanja o imenovanju trajala več tednov. Niti konservativci niti socialisti namreč nimajo prepričljive večine, zato se je treba o tem pogovoriti, je dejala.
14:31: Na volitvah v Evropski parlament je kandidiralo tudi sedem evropskih komisarjev in vsi so bili izvoljeni. Njihov volilni dopust se je iztekel, za zdaj so se vrnili na komisarsko delovno mesto, do konca junija pa morajo sporočiti, za kateri stolček se bodo odločili - poslanski ali komisarski, so danes pojasnili v Evropski komisiji, piše STA.
Šest komisarjev, ki se je odločilo za kandidaturo na evropskih volitvah, je v kampanji dejavno sodelovalo in so zato vzeli volilni dopust.
Od 19. aprila do 25. maja so bili na volilnem dopustu komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding, komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani, komisar za medinstitucionalne odnose in upravne zadeve Maroš Šefčovič, komisar za finančno načrtovanje in proračun Janusz Lewandowski ter komisar za varstvo potrošnikov, Hrvat Neven Mimica. Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je volilni dopust začel že 7. aprila.
Kodeks ravnanja komisarjev omogoča, da komisar kandidira na volitvah, a v volilni kampanji ni dejaven. Za to možnost se je odločil komisar za trgovino Karel De Gucht, ki je še naprej opravljal naloge komisarja in se je nameraval tudi v primeru izvolitve odpovedati sedežu v Evropskem parlamentu, še poroča STA.
13:30: Hrvaško bodo v naslednjih petih letih v Evropskem parlamentu najverjetneje predstavljali štirje poslanci HDZ, dva iz SDP ter po eden iz stranke ORaH, Hrvaške stranke prava Ante Starčević (HSP AS), Hrvaške kmečke stranke (HSS), Hrvaške narodne stranke (HNS) in Istrske demokratske skupščine (IDS), poroča STA.
Vladajoča koalicija na evropskih volitvah kljub slabemu gospodarskem stanju ni doživela katastrofe, zato kot neutemeljene zavrača tudi zahteve za predčasne volitve, danes ocenjuje Jutarnji list, ki ga povzema STA.
Navaja tudi, da so izidi tudi zadnje opozorilo premieru Zoranu Milanoviću, da je nujno spremeniti način vodenja države. Za Milanovića je dodatna težava, ker sta njegova politična tekmeca na levici, Tonino Picula in Mirela Holy, dejanska zmagovalca volitev, na katerih sta dobila velik kapital za politično prihodnost, dodaja časnik.
13:00: Na evropskih volitvah v Veliki Britaniji je zgodovinski uspeh dosegla evroskeptična stranka Ukip, ki jo je po veliki večini preštetih glasov podprlo prek 27 odstotkov volivcev. Za največje poražence veljajo koalicijski liberalni demokrati, ki jim je po poročanju STA uspelo ubraniti zgolj en sedež v Evropskem parlamentu.
Ukip si je po dosedanjih izidih, ki ne vključujejo zgolj še Škotske in Severne Irske, zagotovil nekaj več kot 27 odstotkov glasov. Stranki, ki v nacionalnem parlamentu sploh nima predstavnika, bo tako pripadlo 23 poslanskih sedežev, kar je deset več, kot jih trenutno zaseda.
Njen voditelj Nigel Farage je izid pospremil z besedami, da gre za »najbolj izjemen rezultat v britanski politiki v zadnjih 100 letih«. »Resnično je postalo jasno, da kot člani te unije ne moremo voditi lastne države in, kar je najpomembnejše, ne moremo nadzorovati lastnih meja,« je dejal Farage, čigar stranka se je v kampanji osredotočila prav na problem migracij znotraj EU, še piše STA.
12:07: Znova objavljamo nekoliko novejše informacije o razdelitvi sedežev v evropskem parlamentu. Evropska ljudska stranka EPP je pridobila dva mandata − v evropskem parlamentu bo, kot kažejo zadnji podatki, sedelo 214 njenih članov. Še nekaj poslanskih sedežev so dobili tudi socialisti (S&D) − skupno jih bodo imeli 189. Precej je padla podpora liberalcem (Alde), ki bodo po zadnjih informacijah v novem sklicu parlamenta zasedali le še 66 mest.
Na četrtem mestu so Zeleni s 53 sedeži, sledijo pa zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 46 sedeži in Združena evropska levica z 42 sedeži. Nepovezanih poslancev je 41, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 38 sedežev. Poleg tega bo v osmem sklicu evropskega parlamenta sedelo 63 novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin.
10:00: Razporeditev sedežev v evropskem parlamentu je znova nekoliko drugačna, kažejo podatki na spletni strani EP. Prav v vrhu sprememb ni − Evropski ljudski stranki (EPP) v osmem sklicu parlamenta še vedno pripada 212 poslanskih mest. En sedež so pridobili socialisti (S&D), ki naj bi tako imeli 187 poslanskih sedežev; dva pa liberalci (Alde), ki bodo v parlamentu, kot kaže, zasedli 72 mest.
Na četrtem mestu so Zeleni s 55 sedeži, sledijo pa zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 45 sedeži in Združena evropska levica s 43 sedeži. Nepovezanih poslancev je 39 (5,06 %), evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 35 sedežev. Poleg tega bo v osmem sklicu evropskega parlamenta sedelo 63 novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin.
***
Bruselj − Preštevanje glasov v državah članicah Evropske unije po volitvah se nadaljuje. Po zadnjih začasnih rezultatih glasovanja je nastalo nekaj manjših sprememb v sestavi parlamenta. Še vedno največ sedežev − 212 − pripada Evropski ljudski stranki (EPP), malo so pridobili socialisti (S&D), izgubili pa liberalci (Alde).
EPP bo glede na zadnje podatke, ki še vedno niso dokončni, v prihodnjem sklicu parlamenta zasedla 212 od 751 sedežev oziroma 28,23 odstotka poslanskih mest. Lista S&D je pridobila eno poslansko mesto in naj bi jih imela 186 (24,77 odstotka), Alde pa je z 9,32 odstotka podpore padel na 70 mandatov. Na četrtem mestu so Zeleni s 55 sedeži (7,32 odstotka podpore), sledijo pa Združena evropska levica s 44 sedeži (5,86 odstotka) ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 43 sedeži (5,73 odstotka).
Nepovezanih poslancev je 38 (5,06 odstotka), evroskeptična Evropa svobode in demokracije naj bi dobila 36 sedežev oziroma 4,79 odstotka podpore. Poleg tega bo v osmem sklicu evropskega parlamenta sedelo 67 novoizvoljenih poslancev (8,92 odstotka), ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin.
Volilna udeležba na evropskih volitvah je bila, kot piše na spletnih straneh Evropskega parlamenta, 43,09-odstotna.
Obeta se bitka za položaj na čelu komisije
Kandidat zmagovalne EPP za predsednika evropske komisije Jean-Claude Juncker je že sinoči ob koncu volilne noči povedal, da je »pripravljen in si želi postati predsednik evropske komisije«. Pojasnil je, da noče na kolenih prositi socialistov za sodelovanje pri izvolitvi na položaj, pripravljen da se je povezati tudi z Zelenimi in liberalci. Sam se sicer zaveda, da nekateri nočejo, da bi postal predsednik evropske komisije, a glede na razplet volitev in lizbonsko pogodbo, da je položaj nedvoumen. Napovedal je, da se bo odločno postavil po robu morebitnim intrigam v ozadju.
Bitko za položaj predsednika evropske komisije je napovedal tudi kandidat evropskih socialdemokratov Martin Schulz. »Te evropske volitve so ogromen korak naprej za evropsko demokracijo, saj pomenijo konec tradicije, da se o predsedniku evropske komisije odloča za zaprtimi vrati,« je dejal. Poudaril je, da mora naslednji predsednik pridobiti absolutno večino v evropskem parlamentu, brez dogovora s socialisti pa večine po njegovem mnenju ni.
