Facebook je načrtno eksperimentiral s čustvi uporabnikov

Akademija znanosti v ZDA je objavila znanstvene izsledke eksperimenta v katerem je brez privolitve in vednosti en teden v januarju leta 2012 sodelovalo 700.000 uporabnikov Facebooka. Že v tej točki raziskava s humanističnega vidika izgubi vso kredibilnost, oziroma bi jo morala. Pripravila jo je Susan T. Fiske z Univerze Princeton, čeprav javno izreka dvom v takšen način raziskave. Z »drobnim tiskom« je namreč Facebook poskrebel, da je raziskave legalna, ni pa etična, kot je zapisal David Holmes.

Znanstveniki z Univerze Kalifornija, Univerze San Francisco in Univerze Cornell Adam Kramer, Jamie Guilloryb in Jeffrey Hancockck, ki so raziskavo izvedli za Facebooku, so namreč načrtno modificirali vsebino sporočil, ki jih vidi uporabnik (pozitivna ali negativna vsebina). Adam Kramer, ki je raziskavo zasnoval, je na Facebooku pojasnil, da z eksperimentom niso mislili »nič slabega«, in da je vključeval le enega na 2500 uporabnikov. Nedvomno številne zanima, kdo je bil izbran za eksperiment, na kar odgovor ni bil podan. Kramer trdi, da je bil »vpliv razsikave konec koncev minimalen«. Le s katero študijo lahko dokaže tudi to? Mar ve, v kakšnem čustven stanju je bil uporabnik?

Povzetek raziskave sporoča, da smo uporabniki nagnjeni k »čustveni nalezljivosti«, da smo torej dovzetni za čustva brez svojega zavedanja. Torej, tako depresija kot sreča se lahko prenašata kar prek socialnih omrežij, seveda načrtno. Spoznanja so sicer precej banalna za takšno grobo kršenje človekovih pravic: več negativnosti v sporočilih na Facebooku je imelo za posledico manj pozitivnih sporočil in obratno. Spoznanje, da lahko zasebno socialno omrežje po mili volji eksperimentira z uporabniki in na drugi strani, da so ti tako dovzetni za zunanje dražljaje, je skrb zbujajoče.

Je to sporočilo za politične kampanje, ki vse bolj uporabljajo prav socialna omrežja? Ali opozorilo za vse uporabnike Facebooka, da so z nami (in še bodo) čustveno manipulirali in to z našim pristankom?