Tiskane izdaje
Po Canovi smrti je kolumbijski predsednik Juana Manuela Santosa upornike pozval, naj odložijo orožje in se začno pogajati z vlado, toda Farc je njegov poziv zavrnil z besedami, da je skupina »začrtala politiko, ki jo namerava nadaljevati«. Obljubili še, da bodo voditelja nadomestili »pogumni ljudje, popolnoma prepričani v končno zmago«.
Cano, učeni ideolog kolumbijskih upornikov s pravim imenom Guillermo Leon Saenz Vargas, je vodenje skupine prevzel marca 2008 po smrti prejšnjega moža številka ena − Manuela Marulande Veleza. Na vrhu seznama najbolj iskanih ljudi v Kolumbiji se je znašel septembra 2010, ko je v bombnem napadu umrl vojaški poveljnik upornikov Jorge Briceno.
Njegova smrt pa nikakor ne pomeni konca za organizacijo. Kot je povedal glavni mirovni pogajalec nekdanjega kolumbijskega predsednika Andresa Pastrane, Victor Ricardo, ima Farc namreč vzpostavljeno vojaško hierarhijo, kar pomeni, da je nekdo vselej na vrsti za napredovanje.
Uporniška skupina Farc je najstarejša skupina gverilcev v Kolumbiji, ki po mnenju analitikov šteje med 8000 in 9000 članov. Levičarska skupina je v vojni z vlado vse od ustanovitve leta 1964. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je začela s svojo kampanjo ugrabljanja talcev, ki so nato služili v pogajanjih za izmenjavo ujetnikov. Sprva so ugrabljali le vojake, na začetku devetdesetih let pa so vse pogosteje začeli ugrabljati tudi civiliste in politične voditelje. Med drugim so tako ugrabili tudi nekdanjo predsedniško kandidatko Ingrid Betancourt, ki so jo julija 2008 skupaj s še nekaj drugimi ujetniki naposled rešili komandosi, ki so se izdajali za humanitarne delavce.
Leto 2008 je Farc sicer utrpel več izgub. V operaciji kolumbijskih sil na ozemlju Ekvadorja je najprej umrl drugi mož organizacije Raul Reyes − zaradi tega je sicer izbruhnil diplomatski spor med Kolumbijo in Ekvadorjem in za kratek čas se je zdelo, da je Latinska Amerika tik pred vojno −, nato pa je slab mesec za tem umrl še Marulanda Velez.
