Tiskane izdaje
Manila − Tekma s časom na Filipinih se nadaljuje. Pet dni potem, ko je tajfun Haiyan, neurje s silovitim vetrom in kot cunami visokimi valovi, opustošil osrednji del otočja ter za seboj pustil sled uničenja in tisoče mrtvih, humanitarna pomoč še vedno ni dosegla vseh, ki jo potrebujejo, ali pa jo je premalo. Obupani preživeli so zato marsikje zadeve vzeli v svoje roke.
Že kmalu po petkovem neurju so s Filipinov začela prihajati poročila o plenjenju trgovin, bencinskih črpalk in domov ter napadih na konvoje s humanitarno pomočjo. Kljub temu, da so oblasti na prizadeta območja, predvsem v skoraj povsem opustošeno mesto Tacloban − po nekaterih informacijah je uničenih 90 odstotkov mesta − vpoklicale vojsko, ki skuša tudi s streli v zrak preprečiti roparske napade, se plenjenje nadaljuje, zahtevalo pa je tudi prve žrtve.
Med napadom na skladišča riža v bližini mesta Tacloban, ki so ga sicer varovali policisti in vojaki, a so bili proti obupani množici nemočni, je umrlo osem ljudi, ki jih je pod seboj pokopala porušena stena. Ostali napadalci so po besedah tiskovnega predstavnika filipinske agencije za hrano Rexa Estopereza odnesli so več kot 100.000 vreč riža. »Prav toliko ljudi je moralo biti, da so odnesli toliko vreč riža,« je za agencijo Reuters povedal Estoperez in dodal, da vsaka vreča tehta 50 kilogramov. Pri tem je nastalo za okoli 21 milijonov evrov škode. Kot je še ocenil Estoperez, so se nekateri plenjenja lotili zgolj zaradi dobička. »Nekateri ljudje so resnično lačni, drugi pa hočejo zgolj zaslužiti,« je še povedal.
Obupani prebivalci opustošenih krajev so oplenili tudi skladišči proizvajalca pijač Universal Robina Corp in zdravil United Laboratories ter mlin riža, nekateri pa so po navedbah Reutersa izkopali vodovodne cevi. »Vodo dobivamo iz podzemnih cevi, ki smo jih razbili. Ne vemo, ali je varna, moramo jo prekuhati, a tako imamo vsaj nekaj,« je dejal eden od prebivalcev mesta Tacloban. Druga prebivalka pa je dejala, da trije kilogrami riža in liter vode, kolikor je dobilo vsako gospodinjstvo, ne zadoščajo. Povedala je, da se je sorodnica iz Manile na pot odpravila z zalogami. »Upamo, da je ne bodo ugrabili,« je dejala.
Smrtnih žrtev manj, kot so predvidevali?
Razmere na Filipinih so še vedno kaotične, saj so veliko škode med drugim utrpele prav tiste službe, ki so pristojne za pomoč obupanim prebivalcem. Ne le, da humanitarna pomoč na prizadeta območja priteka prepočasi, po ulicah še vedno ležijo trupla, v tropski vročini se širi smrad, raste pa tudi strah pred izbruhom bolezni. Poleg tega še vedno ni znano, kolikšna je cena gmotne škode, ki je nastala med neurjem − ocene se po prvih podatkih gibljejo med osem in 19 milijard dolarjev −, niti kolikšna je cena človeških življenj.
Po zadnjih informacijah filipinskega sveta za zmanjšanje posledic katastrof je v neurju umrlo 2275 ljudi, 3665 je poškodovanih, številne pa še vedno pogrešajo, a po ocenah lokalnih skupnosti in Združenih narodov je med neurjem umrlo več kot 10.000 ljudi. Filipinski predsednik Benigno Aquino je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN včeraj dejal, da je ta številka pretirana in da je število mrtvih bližje 2000 ali 2500. »Deset tisoč je po mojem mnenju previsoka ocena,« je dejal. Kot je dodal, je lokalne oblasti, ki so podale prve ocene o številu mrtvih, uničenje najverjetneje hudo pretreslo, zato so bili njihovi podatki pretirani. Predsednik je vseeno opozoril, da oblasti še vedno prejemajo poročila iz oddaljenih krajev, zato natančno število žrtev še ni znano.
Na njegove besede so se s skepso odzvali nekateri humanitarni delavci. »Število žrtev bo najverjetneje višje, saj podatke šele dobivamo. Mnogo območij namreč še vedno ni dostopnih,« je za Reuters povedala generalna sekretarka filipinskega Rdečega križa Gwendolyn Pang. Rdeči križ ocenjuje, da je po prvih podatkih pogrešanih 22.000 ljudi, a Pangova priznava, da ta ocena vsebuje tudi tiste, ki so jih v vmesnem času že našli.
