Tiskane izdaje
Čeprav so francoske in malijske sile šele ta teden prevzele popoln nadzor nad Kidalom, zadnjim večjim urbanim oporiščem islamističnih upornikov na severu Malija, se večje operacije po zagotovilih Pariza hitro bližajo koncu. Francoski umik iz nekdanje kolonije bi se tako menda lahko začel že prihodnji mesec.
Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je danes prvič doslej, pa čeprav nejasno, spregovoril o žrtvah vojaške operacije Serval, ki danes vstopa v svoj 27. dan. Po njegovih besedah je bilo v letalskem bombardiranju in spopadih s francoskimi enotami ubitih »na stotine« upornikov, pri čemer so analitiki na začetku vojaškega posredovanja ocenili, da imajo islamisti v svojih vrstah »zgolj« kakih 3000 bojevnikov. Na drugi strani so padli pilot v prvih dneh spopadov sestreljenega francoskega helikopterja in najmanj enajst vladnih vojakov, medtem ko civilnih žrtev konflikta na zahodu Afrike ne šteje nihče.
Francosko posredovanje, ki ga je pred slabim mesecem sprožil nenadni vdor islamistov proti jugu Malija, je sicer po zagotovilih Pariza že izpolnilo zastavljene cilje: grožnja prestolnici Bamako in tamkajšnjim oblastem je (vsaj za zdaj) odpravljena, vsa večja mestna središča na severu države, ki je bil od aprila lani v rokah upornikov, pa so pod nadzorom Francozov. Ti se zdaj pospešeno pripravljajo na prepustitev teh mest malijskim silam in njihovim afriškim zaveznikom iz vrst regionalne vojaške misije Afisma, s katero (ločeno) sodeluje tudi kakih 1800 čadskih vojakov, ki so že v Kidalu.
Islamistični uporniki so se iz svojega zadnjega večjega oporišča na severovzhodu Malija umaknili proti severu države in v bližnje gorovje Adrar des Ifogas v bližini meje z Alžirijo, kjer menda zadržujejo tudi večje število v zadnjih mesecih in letih ugrabljenih talcev, med katerimi je najmanj sedem francoskih državljanov. Poznavalci razmer opozarjajo, da bi lahko uporniki razgibano prostrano območje, ki zagotavlja nešteto naravnih skrivališč, izkoristili za vnovično strnitev vrst in začetek gverilske vojne proti vladnim silam in njihovim tujim podpornikom.
Spopadi na podeželju
Da vojna, kljub zavzetju urbanih središč, še vedno ni končana, dokazuje tudi nadaljevanje spopadov na podeželju. Francoski minister Le Drian je tako v pogovoru za radio Europe 1 danes priznal, da v bližini največjega severnomalijskega mesta Gao še vedno divjajo srditi spopadi z islamisti, podobno pa da se dogaja tudi v okolici drugih osvojenih mest. »Čim [francoske in malijske enote] zapustijo središča zasedenih mest, naletijo na džihadiste, ki se niso umaknili.« Njegove besede potrjujejo tudi razmere v Duenci, katere prebivalci so zaradi navzočnosti islamistov v okolici mesta dobra dva tedna po prihodu vladnih sil še vedno skoraj povsem odrezani od ostanka države.
Kljub še vedno napetim razmeram in nadaljevanju bojev so v Parizu odločeni, da bodo že v bližnji prihodnosti začeli zmanjševati svojo vojaško navzočnost v nekdanji koloniji. Po besedah zunanjega ministra Laurenta Fabiusa se bo umik kontingenta, ki trenutno šteje skoraj 4000 vojakov, začel že prihodnji mesec. »Za zagotovitev varnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti države bodo morali poskrbeti Afričani in sami Malijci,« je dejal ob ugotovitvi, da teroristična grožnja še ni odpravljena in da se bodo spopadi še nadaljevali.
Jedro bojevanja proti islamistom naj bi po francoskem umiku prevzeli vladna vojska in pripadniki afriške misije pod okriljem Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, ki so v Mali doslej napotile približno 3800 vojakov (v to številko je vštet tudi prej omenjeni čadski kontingent) oziroma približno polovico od obljubljene številke. Francoska vojska bo Afričanom predvidoma že ta teden začela predajati nadzor nad Timbuktujem, vendar bodo letala nekdanje malijske kolonialne gospodarice še naprej budno pazila na morebitne premike uporniških sil.
Bo afriško misijo prevzela OZN?
Medtem se v mednarodni skupnosti čedalje glasneje govori o tem, da bi poveljevanje afriški misiji v Maliju sčasoma prevzeli Združeni narodi, kar sta ta teden podprla tudi francoski predsednik François Hollande in ameriški podpredsednik Joe Biden. Tozadevna resolucija varnostnega sveta je menda že v postopku priprave, v primeru njenega sprejetja pa bi sestava misije po ocenah poznavalcev bržkone ostala precej podobna zdaj načrtovani sestavi misije Afisma.
