Tiskane izdaje
London − Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je uspešno lobirala pri evropski komisiji, da je ta v zakonodaji o zaščiti osebnih podatkov izpustila določila, ki bi onemogočila, da bi ameriške obveščevalne službe lahko zbirale podatke o evropskih državljanih, danes piše Financial Times (FT), ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija.
Klavzula je bila v EU znana kot »anti-Fisa«, po ameriškem zakonu s kratico Fisa (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki ameriški vladi omogoča, da prisluškuje telefonskim pogovorom in pregleduje elektronsko pošto. S to klavzulo bi onemogočili kakršno koli ameriško zahtevo telekomunikacijskim podjetjem, da posredujejo podatke o državljanih EU.
A Evropska komisija je to klavzulo januarja 2012 tudi uradno opustila, kljub zatrjevanju komisarke za pravosodje Viviane Reding, da bi na ta način lahko ustavili nadzor, kakršnega je s programom Prizma izvajala ameriška varnostna agencija NSA, navaja FT, ki se sklicuje na tri visoke uslužbence EU.
Za opustitev te klavzule so se odločili, ker bi to lahko otežilo prenos podatkov, poleg tega je večina strežnikov s podatki o evropskih državljanih v ZDA, za povrh pa si je EU še prizadevala za začetek pogajanj z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu. Kot je za FT dejal neimenovani predstavnik EU, na tej fronti niso želeli nobenih zapletov.
Za umik za ZDA sporne klavzule pa so si aktivno prizadevali tudi predstavniki ameriške administracije, dodaja STA. Bruselj je tako večkrat obiskal eden glavnih pravnikov ameriškega ministrstva za trgovino Cameron Kerry, sicer brat sedanjega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja. Osebno je posredovala tudi ameriška sekretarka za domovinsko varnost Janet Napolitano, še navaja FT.
V Bruslju očitke zavračajo
Tiskovna predstavnica komisarke Redingove, Mina Andreeva je danes v Bruslju v imenu evropske komisije izrazila presenečenje nad, kot je dejala, enostranskimi navedbami glede sprejemanja predlogov za zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov na Evropski komisiji. Poudarila je, da je komisija predlog 25. januarja 2012 sprejela soglasno.
Potrdila je, da je bilo v času oblikovanja predloga ogromno lobiranja z ameriške strani, tudi s strani ameriške administracije. »To ni skrivnost,« je dejala, a dodala, da lobisti »niso dobili tega, kar so hoteli«.
To po njenih besedah dokazujejo štirje elementi − člen o ozemeljski pristojnosti namreč govori, da morajo ameriška podjetja v EU spoštovati evropska pravila, če ponujajo svoje storitve ali predmete evropskim državljanom, bolj jasno je tudi določilo, da morajo iti zahteve tretjih držav po dostopu do podatkov evropskih državljanov preko obstoječih pravnih okvirov, bolj jasna so tudi določila za ponudnike storitev v oblaku ter dodana je pravica do pozabe, proti kateri je bilo tudi veliko upiranja, je po pisanju STA pojasnila Andreeva.
Ti predlogi so zdaj na mizi že 18 mesecev, je še dodala Andreeva. »Če torej države članice in evropski poslanci, nacionalni politiki in podjetja želijo dokazati, da res zagovarjajo spoštovanje pravice do zaščite osebnih podatkov, je zdaj čas, da spregovorijo in dokažejo, da želijo visoko zaščito osebnih podatkov v Evropi,« je dodala.
