Tiskane izdaje
New York - Voditelji skupine 19 gospodarsko najmočnejših držav in Evropske unije, ki so danes zaključili dvodnevni vrh v mehiškem Los Cabosu, so se zavzeli za spodbujanje gospodarske rasti, ki »vodi k večjemu zaposlovanju in povečuje blaginjo ljudi po vsem svetu«, in se zavezali, da bodo v Mednarodni denarni sklad (IMF) vložili dodatnih 456 milijard dolarjev za spopadanje s finančnimi krizami po svetu.
Državniki, ki so vse do zadnjega trenutka usklajevali besedilo uradne izjave, so v njej zapisali, da »smo združeni v naši nameri, da spodbujamo rast in zaposlovanje«, ki »ostajata prednostna naloga skupine G20«. Čeprav je bil dnevni red zasedanja pester, je bila glavna tema pogovorov evropska kriza. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel so navzoči evropski voditelji enoglasno zagotovili, da so odločeni rešiti krizo »z mešanico finančne konsolidacije, spodbudami rasti in povečevanjem evropskega sodelovanja«, francoski predsednik Francois Hollande pa je povedal, da se z Merklovo zavedata, kako mora Evropa sama najti odgovor. IMF je v posebnem poročilu že v ponedeljek opozoril, da se Evropa ne bo izvlekla iz krize, če ne bo povečala rast oziroma državno spodbujanje gospodarstva. V uradni izjavi srečanja pa so voditelji dvajseterice zagotovili, da so tiste države, ki imajo sredstva, pripravljene priskočiti na pomoč.
Tako se je 37 članic IMF zavezalo, da bo za reševanje finančnih kriz namenilo še dodatnih 456 milijard dolarjev. Največ, 60 milijard, je obljubila Japonska, Nemčija bo dala nekaj manj kot 55 milijard, Kitajska pa bo po besedah izvršne direktorice IMF Christine Lagarde prispevala 43 milijard dolarjev. Dodatna sredstva bo prav tako vplačalo vseh 17 članic evrocone, med njimi tudi Slovenija, ki bo prispevala 910 milijonov evrov, kakor so za STA povedali na slovenskem finančnem ministrstvu. A obljuba še ne pomeni tudi njene izpolnitve, je v ponedeljek opozoril predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Še pred začetkom vrha so nekatere gospodarsko vzpenjajoče se države, Brazilija, Rusija, Kitajska in Mehika, priznale, da niso izpolnile že dosedanjih finančnih obljub, »kar nekaj pa jih je namignilo, naj Evropa ne pričakuje njihove pomoči brez obljubljenih sprememb pri odločanju v IMF«, ugotavlja komentatorka BBC Bridget Kendall.
Pranje evropskih glav pod vročim mehiškim soncem
Nisem prišel sem, da bi mi prali glavo, se je glasilo sporočilo, ki ga je predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso v malo bolj diplomatskem jeziku izustil prvi dan vrhunskega srečanja skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20).
Voditelji držav in mednarodnih ustanov, ki so se zbrali v mehiškem Los Cabosu, so opozarjali na prepočasno reševanje evropske krize, svarili pred njenimi globalnimi posledicami in pozivali evropske voditelje k odločnejšemu ukrepanju. Direktor Svetovne banke Robert Zoellick je že na predvečer začetka vrha opozoril, da se je stara celina zelo slabo lotila reševanja problema španskih bank in tako zapravila priložnost za omejitev dolžniške krize. Danes je opozoril, da lahko neuspešno reševanje evropske krize v razvijajočem se svetu povzroči podobne posledice, kakor jih je imel propad banke Lehman Brothers na globalno ekonomijo. Zoellick je priznal, da tem državam že svetuje, naj se pripravijo na to, kar se lahko pripeti v evroconi. Odsvetoval jim je pretirano kratkoročno zadolževanje, ki je značilno za takšne viharne čase, in jih pozval, naj raje vlagajo v temelje bodoče rasti: infrastrukturo in človeški kapital.
Tudi nekdanji glavni gospodarski svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame Lawrence Summers svari pred propadom evrocone. Po njegovih besedah bi bila to katastrofa, ki bo zaznamovala naše obdobje. »Neevropejci bi morali prepričati Evropejce, da se pravila spremenijo, ko narastejo stave. Od kredibilnosti Evropske centralne banke bo ostalo bore malo, če ne bo več skupne valute,« je v komentarju za časnik Financial Times še zapisal Summers, ki je bil finančni minister v času predsednika Billa Clintona.
Profesor mednarodnih odnosov na newyorški univerzi Bard Walter Russell Mead je še bolj črnogled. V komentarju za dnevnik Wall Street Journal je opozoril, da se bo cel svet zamajal, če bo prišlo do evropskega sesutja. Po njegovem mnenju kriza v evroconi ni le gospodarski, temveč tudi geopolitični dogodek, ki lahko pripelje do zmanjšanja vpliva Nata in še večjega odmika Turčije in Rusije od Zahoda. Mead je prepričan, da zmeda na stari celini ponuja veliko priložnost Rusiji, ki bi ji sicer stopnjevanje krize gospodarsko škodilo, pač pa bi dobila nove priložnosti za širitev svojega geopolitičnega vpliva.
Tudi na samem vrhu G20 je bila evropska kriza glavna tema pogovorov. Po besedah Pascala Lamyja, ki vodi Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), se virus že širi iz Evrope, saj da se zaradi negotovosti države zatekajo v protekcionizem, ki zavira svobodno trgovino.
Kanadski premier Stephen Harper pa je evropske voditelje pozval, naj sprejmejo nujne strukturne reforme. Po celodnevnem poslušanju opozoril in nasvetov, je bilo predsedniku evropske komisije zadosti. »Iskreno rečeno, nismo prišli sem, da bi poslušali lekcije o demokraciji ali o tem, kako naj vodimo gospodarsko politiko,« je zabrusil Barroso. Odgovarjal je na vprašanje kanadskega novinarja, zakaj bi prebivalci Severne Amerike tvegali svoje premoženje, da bi pomagali Evropi.
»Kriza se ni začela v Evropi. Ko ste že omenili Severno Ameriko, kriza se je začela tam. Ta je z, kako naj temu rečem, z zelo nepravovernim početjem nekaterih sektorjev finančnega trga okužila velik del našega finančnega sektorja,« je predstavnike sedme sile poučil Barroso.
