General Franco ostaja v Dolini padlih
Vrhovno sodišče je v zadnjem trenutku zaustavilo prekop.
Odpri galerijo
Za desničarje je kraj, kjer je pokopan diktator Franco, še vedno mesto romanja. FOTO: Reuters
Za ponedeljek napovedani izkop posmrtnih ostankov španskega diktatorja generala Francisca Franca, okrog katerega se še dolgo po njegovi smrti dviguje prah, je ustavljen. Čeprav je španska socialistična vlada pod vodstvom premiera Pedra Sáncheza napovedala, da bodo 10. junija Francove ostanke izkopali iz znamenitega monumentalnega spomenika v Dolini padlih v bližini Madrida, je vrhovno sodišče izkop v zadnjem trenutku zaustavilo.
Upoštevalo je zahtevo Francove družine, ki že ves čas nasprotuje načrtu, da bi frankističnega generala, ki je Španiji vladal od državljanske vojne pa vse do smrti leta 1975, pokopali na novi lokaciji, in sicer v panteon na državnem pokopališču Pardo v Madridu. Temu ostro nasprotujejo tudi desničarski krogi. Sodišče je sprejelo enoglasno odločitev, da zaustavi izkop, in tako prepreči morebitno škodo, ki bi se lahko zgodila, če bi sodišče po že opravljenem izkopu sklenilo, da je treba posmrtne ostanke vrniti na sedanjo lokacijo.
Socialistični premier Sánchez si je pred letom dni, ko je prevzel položaj, za eno prednostnih nalog zadal prav selitev diktatorjevih posmrtnih ostankov, s tem pa tudi odprl stare rane, ki jih je v Španiji povzročila državljanska vojna.
Dolina padlih, ki leži okoli 50 kilometrov zahodno od Madrida, je kontroverzni spomenik, ki še vedno sproža nasprotujoče si odzive. Za desničarje je kraj romanja, tja zaidejo tudi nekateri turisti, med tem ko se mu drugi raje izognejo. Orjaški mavzolej, nad katerim se dviguje kar 150 metrov visok križ, so v času Francovega režima gradili politični zaporniki. V njem je pokopanih okoli 37.000 ljudi, ki so se v španski državljanski vojni borili tako na eni kot na drugi strani.
Upoštevalo je zahtevo Francove družine, ki že ves čas nasprotuje načrtu, da bi frankističnega generala, ki je Španiji vladal od državljanske vojne pa vse do smrti leta 1975, pokopali na novi lokaciji, in sicer v panteon na državnem pokopališču Pardo v Madridu. Temu ostro nasprotujejo tudi desničarski krogi. Sodišče je sprejelo enoglasno odločitev, da zaustavi izkop, in tako prepreči morebitno škodo, ki bi se lahko zgodila, če bi sodišče po že opravljenem izkopu sklenilo, da je treba posmrtne ostanke vrniti na sedanjo lokacijo.
Socialistični premier Sánchez si je pred letom dni, ko je prevzel položaj, za eno prednostnih nalog zadal prav selitev diktatorjevih posmrtnih ostankov, s tem pa tudi odprl stare rane, ki jih je v Španiji povzročila državljanska vojna.
Dolina padlih, ki leži okoli 50 kilometrov zahodno od Madrida, je kontroverzni spomenik, ki še vedno sproža nasprotujoče si odzive. Za desničarje je kraj romanja, tja zaidejo tudi nekateri turisti, med tem ko se mu drugi raje izognejo. Orjaški mavzolej, nad katerim se dviguje kar 150 metrov visok križ, so v času Francovega režima gradili politični zaporniki. V njem je pokopanih okoli 37.000 ljudi, ki so se v španski državljanski vojni borili tako na eni kot na drugi strani.
