Generalske volitve

Jangun - Burmanci so v nedeljo prvič po več kot 20 letih šli na tako imenovane volitve. Četudi je bilo po zaprtju volišč rečeno, da bodo rezultate objavili »ob svojem času«, so bili znani že dolgo vnaprej. Nihče razen vojne hunte ne more dobiti absolutne večine, najprej zato, ker je tako oblikovan volilni zakon, nato zato, ker je največja opozicijska stranka bojkotirala glasovanje, in nazadnje tudi zato, ker so v številnih regijah, zlasti tistih, kjer živijo narodne manjšine, državljanom grozili z aretacijami, če si bodo drznili obkrožiti kandidate katerekoli druge stranke razen Unije solidarnosti in razvoja (UDP) ali Partije narodne enotnosti (NUP).

USDP je preprosto poganjek množične organizacije vojne hunte (združenja Unije solidarnosti in razvoja) in njeni kandidati so neposredno povezani z vladajočim režimom. NUP pa je nastala iz nekdanje Partije burmanskega socialističnega programa in, četudi nekateri opazovalci trdijo, da so v njej zbrani kandidati zmernejših pogledov, so njihovi interesi podobni ali enaki tistim, ki ga ima hunta.

Narodna liga za demokracijo (NLD), ki je leta 1990 prepričljivo zmagala na volitvah in bila prav zato odrinjena in pregnana, je tokrat bojkotirala volitve že zato, ker je njena voditeljica Aung San Suu Kyu še zmeraj v hišnem priporu in je nova oblast ne bo izpustila na svobodo, vse dokler se ne ustoliči brez kakršnihkoli vidnih ovir in izzivov. Avgusta 2009 so ji podaljšali ujetništvo, potem ko je Američan John Yettay preplaval jezero pred njeno vilo v Yangonu in tam ostal čez noč, kar je po burmanskih zakonih kaznivo dejanje. Hunta se ni zmenila za pozive mednarodne skupnosti, da bi Aung San Suu Kyi spustila na svobodo še pred volitvami. Četudi je napovedala, da bo sredi novembra konec njene kazni, odvetniki demokratične voditeljice sumijo, da si bo oblast izmislila kak nov razlog, da jo bo še naprej zadržala pod popolnim nadzorom.

Volilno pravico ima več kot polovica od 60 milijonov Burmancev. Hunta danes ni objavila, kolikšen je bil odziv na volilnih mestih. Izbirali so 440 kandidatov za spodnji dom Narodne skupščine (Pyuthu Hluttaw), 224 predstavnikov za gornji dom (Amyotha Hluttaw) in približno 900 zakonodajalcev iz 14 regionalnih skupščin širom države. Petindvajset odstotkov mest je bilo po zakonu že vnaprej rezerviranih za vojsko, medtem ko so v tekmi za preostanek manjšim strankam nabili obvezni strošek za registracijo: 500 000 kjatov (približno 500 ameriških dolarjev) na kandidata, kar je v državi s povprečno plačo 70 dolarjev nepojmljiva vsota.

V regijah, kjer vojna hunta ni bila prepričana o svojem popolnem nadzoru, so volitve kratko in malo odpovedali. Tako so iz volitev izločili velik del države, ki ga naseljujejo Kačini, Šanimi, Kareni in Monimi, da bi se izognili nevarnosti oboroženih spopadov z uporniki. A največja prevara burmanskih volitev je iluzija, da bo od te nedelje naprej v tej državi vladala civilna oblast. Po letu 2003, ko je določila »načrt demokracije«, po katerem bodo volili parlament z večino civilnih predstavnikov, je začela Burma širiti propagando o koncu vojaške diktature. V stvarnosti pa so se generali samo preoblekli v poslovna oblačila, edino upanje, da bo država po volitvah videti malo drugačna, pa je dejstvo, da so zato tokrat branili tudi lastne finančne interese, povečane z velikanskimi kitajskimi in indijskimi naložbami, kakor tudi z nadzorovano privatizacijo najdonosnejših gospodarskih vej.

Edina, ki se bo pretvarjala, da verjame v legitimnost volitev, bo Kitajska. Indija, ki prav tako podpira Burmo tako, kakršna je, bo verjetno odmaknila pogled in ne bo protestirala zaradi volilnih manipulacij. Ironično je, da je bil na dan burmanskih volitev ameriški predsednik Barack Obama v Indiji. Četudi je izjavil, da te volitve niso »niti svobodne niti pravične«, ne bo nagovoril svojih gostiteljev v New Delhiju, naj pritisnejo na burmanske generale, ne glede na to, ali so v uniformi ali v poslovnih oblačilih. »Volitve temeljijo na bistveno izkrivljenem procesu in kažejo, da je režimu še naprej ljubše zatiranje in omejevanje namesto vključevanja (vseh političnih sil) in transparentnosti,« je izjavil Obama v govoru študentom v Mumbaiu. Mednarodne sankcije bodo v Burmi veljale tudi po volitvah. Vendar »nove« vlade to ne bo motilo. Bogati sosedi bodo generalom in njihovim privržencem nadomestili vse tisto, za kar jih bo prikrajšal nezadovoljni Zahod.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela