Glasovanje, ki bo zakoličilo egiptovsko vrnitev v preteklost

V najbolj obljudeni arabski državi se danes v precej napetih razmerah odpirajo vrata volišč, na katerih bodo Egipčani odločali o podpori predlogu ustave, ki bo, če bo potrjena, nasledila komaj dobro leto star dokument, sestavljen pod taktirko takrat vladajoče Muslimanske bratovščine, in, kot poudarjajo njeni kritiki, zapečatila in formalizirala vrnitev generalov na oblast.

Ustavno besedilo, ki ga je po tem, ko je vojska na krilih milijonskega protestnega vala proti vladavini Bratovščine na začetku julija strmoglavila predsednika Mohameda Morsija, sestavil 50-članski odbor pretežno sekularnih politikov, po trditvah njegovih zagovornikov prinaša nekatere ključne vzvode za krepitev demokracije v postmubarakovskem Egiptu, pri čemer izpostavljajo predvsem prepoved diskriminacije, izenačitev pravic žensk in moških ter utrditev nekaterih temeljnih svoboščin. A hkrati je treba pritrditi tudi kritikom, ki svarijo, da predlagani dokument močno utrjuje vpliv vojske na vodenje države.

Še bolj kot vsebina nove ustave pa je pomembno politično sporočilo, ki ga bo prinesel izid referenduma. Oblasti se namreč nadejajo množične udeležbe in odločne podpore dokumentu, saj pričakujejo, da bi to prineslo legitimnost lanskemu strmoglavljenju demokratično izvoljenega predsednika iz vrst Muslimanske bratovščine in tranzicijskemu načrtu s strani vojske podprtega režima, ki predvideva izvedbo novih predsedniških in parlamentarnih volitev še pred iztekom letošnjega leta.

Takšen razplet dvodnevnega glasovanja bi po mnenju analitikov tudi precej okrepil verjetnost predsedniške kandidature prvega moža vojske in obrambnega ministra Abdela Fataha al Sisija. General, čigar podoba je na ulicah egiptovskih mest postala tako pogosta, da so mnogi že začeli govoriti o kultu osebnosti, se je doslej izogibal komentiranju tovrstnih govoric, v zadnjem času pa tudi iz njegovih ust prihajajo namigi, da bi se znale uresničiti. V najočitnejšem doslej je v soboto sporočil, da bi se bil pripravljen potegovati za prvi položaj v državi, če bi za to prejel mandat ljudstva. Odločna podpora volivcem novi ustavi bi že lahko bila razumljena kot tak signal.

O izidu glasovanja sicer ne gre dvomiti, saj je novi ustavni dokument podprla pisana koalicija generalov, simpatizerjev režima pred tremi leti strmoglavljenega predsednika Hosnija Mubaraka, večjega dela vstajnikov proti Morsijevi vladavini in članov ultrakonservativne islamistične stranke Al Nur, svoje pa je dodala tudi popolna prevlada argumentov podpornikov predlaganega dokumenta v medijih. Muslimanska bratovščina, ki je v zadnjega pol leta doživela pogrom in ostala brez praktično celotnega vodstvenega kadra, je privržence pozvala k bojkotu referenduma, glas proti ustavi liberalnega dela protestnikov, ki so se tudi sami znašli na tarči režima, pa je komaj slišen.

Zato pa je precej bolj očiten strah pred nasiljem, s katerim bi lahko skrajneži poskusili zamajati legitimnost glasovanja o novi temeljni listini države. Da bi preprečile njihove napade, so oblasti sprožile obsežno operacijo, v kateri za varnost volivcev skrbi okoli 360.000 pripadnikov vojske in policije. A tudi to še ni zagotovilo, da bodo volitve minile brez incidentov.