Glavna cilja ohranitev miru in blaginje v Evropi
Marija Pejčinović Burić zastopa znano stališče, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega procesa, ker ga je kompromitirala Slovenija.
Odpri galerijo
Marija Pejčinović Burić je postala druga ženska na čelu Sveta Evrope. FOTO: Patrick Hertzog/AFP
Hrvaška zunanja ministrica in podpredsednica vlade Marija Pejčinović Burić je postala druga ženska na čelu Sveta Evrope v zgodovini te vseevropske organizacije. Nova generalna sekretarka, ki je članica hrvaške desnosredinske stranke HDZ, je prva oseba iz Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki je bila izbrana za to funkcijo.
Svet Evrope vidi kot najpomembnejšo institucijo v Evropi, ki je pomembnejša kot kdaj prej. V prvem govoru je poudarila, da bo spodbujala dialog med državami članicami, ker je glavni cilj organizacije ohranitev miru in blaginje Evrope. Med naloge svojega mandata je še uvrstila doseganje enotnosti, delo z ranljivimi družbenimi skupinami ter krepitev vloge in položaja žensk.
Po navedbah hrvaških medijev Pejčinović Burićeva kot šefica diplomacije ni izstopala, ampak je spadala med nevidne ministre vlade Andreja Plenkovića. K temu vtisu je pripomogla njena navada, da je na seje vlade v Banskih dvorih prihajala skozi stranska vrata, da bi se izognila novinarjem. Na Hrvaškem velja za strokovnjakinjo za evropska vprašanja, ki je pedantna in obvladuje diplomatsko tehniko. Poudarjajo tudi njeno angažiranje v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, da se spozna na mednarodne odnose in da je senzibilna za vprašanja človekovih pravic, demokracije, pravne države in vladavine prava. Za Zagreb je njena izvolitev potrditev močnega zunanjepolitičnega položaja Hrvaške.
V Beogradu ji očitajo, da se ni dovolj distancirala od ustaškega gibanja ter obsodila Jasenovca in holokavsta. Spominsko mašo v Pliberku je označila za najboljši način zaznamovanja spomina na žrtve druge svetovne vojne. Srbijo je obtožila, da je z razstavo o Jasenovcu v preddverju palače ZN manipulirala z žrtvami. Ker so v Srbiji rehabilitirali generala Dražo Mihailovića, je ocenila, da morajo odgovorni za hude pokole v drugi svetovni vojni najprej počistiti pred lastnim pragom. Po njenem mnenju ni mogoč resen premik v dvostranskih odnosih med Hrvaško in Srbijo, če se ta ne bo soočila s svojo vlogo v vojnah v devetdesetih.
Pejčinović Burićeva bo prevzela krmilo Sveta Evrope, čeprav je njegova komisija proti rasizmu in nestrpnosti še lani opozarjala na dramatično stopnjevanje rasističnega in nestrpnega sovražnega govora proti pripadnikom srbske in romske manjšine ter beguncem in skupnosti LGBT+ v hrvaški javnosti. Komisija je še ugotovila, da se krepi nacionalizem, posebno med mladimi, ki javno poveličujejo fašistični ustaški režim. Na očitke je Pejčinović Burićeva odgovorila z ugotovitvijo, da »glede človekovih pravic nikoli ni mogoče narediti dovolj«.
Ljubljana je navijala za njenega protikandidata Didierja Reyndersa. Po oceni zunanjega ministra Mira Cerarja bi namestnik belgijskega premiera ter zunanji in obrambni minister vnesel nov zagon v spopad s sodobnimi izzivi, ki spodkopavajo vladavino prava in raven človekovih pravic v evropskem prostoru. Pejčinović Burićeva zastopa znano stališče, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega procesa, ker ga je kompromitirala Slovenija, ki je kršila mednarodno pravo.
Svet Evrope vidi kot najpomembnejšo institucijo v Evropi, ki je pomembnejša kot kdaj prej. V prvem govoru je poudarila, da bo spodbujala dialog med državami članicami, ker je glavni cilj organizacije ohranitev miru in blaginje Evrope. Med naloge svojega mandata je še uvrstila doseganje enotnosti, delo z ranljivimi družbenimi skupinami ter krepitev vloge in položaja žensk.
Po navedbah hrvaških medijev Pejčinović Burićeva kot šefica diplomacije ni izstopala, ampak je spadala med nevidne ministre vlade Andreja Plenkovića. K temu vtisu je pripomogla njena navada, da je na seje vlade v Banskih dvorih prihajala skozi stranska vrata, da bi se izognila novinarjem. Na Hrvaškem velja za strokovnjakinjo za evropska vprašanja, ki je pedantna in obvladuje diplomatsko tehniko. Poudarjajo tudi njeno angažiranje v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, da se spozna na mednarodne odnose in da je senzibilna za vprašanja človekovih pravic, demokracije, pravne države in vladavine prava. Za Zagreb je njena izvolitev potrditev močnega zunanjepolitičnega položaja Hrvaške.
V Beogradu ji očitajo, da se ni dovolj distancirala od ustaškega gibanja ter obsodila Jasenovca in holokavsta. Spominsko mašo v Pliberku je označila za najboljši način zaznamovanja spomina na žrtve druge svetovne vojne. Srbijo je obtožila, da je z razstavo o Jasenovcu v preddverju palače ZN manipulirala z žrtvami. Ker so v Srbiji rehabilitirali generala Dražo Mihailovića, je ocenila, da morajo odgovorni za hude pokole v drugi svetovni vojni najprej počistiti pred lastnim pragom. Po njenem mnenju ni mogoč resen premik v dvostranskih odnosih med Hrvaško in Srbijo, če se ta ne bo soočila s svojo vlogo v vojnah v devetdesetih.
Pejčinović Burićeva bo prevzela krmilo Sveta Evrope, čeprav je njegova komisija proti rasizmu in nestrpnosti še lani opozarjala na dramatično stopnjevanje rasističnega in nestrpnega sovražnega govora proti pripadnikom srbske in romske manjšine ter beguncem in skupnosti LGBT+ v hrvaški javnosti. Komisija je še ugotovila, da se krepi nacionalizem, posebno med mladimi, ki javno poveličujejo fašistični ustaški režim. Na očitke je Pejčinović Burićeva odgovorila z ugotovitvijo, da »glede človekovih pravic nikoli ni mogoče narediti dovolj«.
Ljubljana je navijala za njenega protikandidata Didierja Reyndersa. Po oceni zunanjega ministra Mira Cerarja bi namestnik belgijskega premiera ter zunanji in obrambni minister vnesel nov zagon v spopad s sodobnimi izzivi, ki spodkopavajo vladavino prava in raven človekovih pravic v evropskem prostoru. Pejčinović Burićeva zastopa znano stališče, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega procesa, ker ga je kompromitirala Slovenija, ki je kršila mednarodno pravo.
