Tiskane izdaje
Atene − Grčija je pred časom zaslovela s podatkom o večjem številu lastnikov porschejev cayenne kot pa ljudi, ki so davkariji prijavili višji dohodek od cene tega avtomobila. Grška vlada zdaj vrača udarec.
V nedeljo so objavili seznam več kot 4000 največjih davčnih utajevalcev, nekatere pa skrbi, ker tožilstvo hkrati preiskuje statistično službo. Največji grešnik, solunski davčni svetovalec Nikos Kasimatis, dolguje grški državi skoraj milijardo evrov, vseh 4152 zdaj na 170 straneh dokumentov javno razkritih davčnih utajevalcev pa skoraj 15 milijard, in to so samo tisti, ki še niso privolili v začetek postopka za prostovoljno poravnavo.
Ker so mnogi od zdaj naštetih že obsojeni ali pa v bankrotu, lahko država po prepričanju poznavalcev računa z največ petino tega denarja.
Pri tem pa bi Grčija potrebovala vsak cent. Da lahko sploh preživi, mora prositi za evropsko in mednarodno pomoč, tuji kapital se je izogiba kakor kuge, tudi domači kapital, kot poročajo, množično beži v varno zaledje švicarskih, britanskih in nemških nepremičnin in bank. In še huje, mednarodna skupnost se še naprej sprašuje, ali je sedanja politika res tako zelo drugačna od tiste, ki jo je po desetletjih sistemske korupcije pripeljala v sedanje težave. »Grčija mora izpolniti svoje zaveze,« znova opozarja nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. »Težko je in spet so zamude.« Oboje je – milo rečeno. Schäublejev grški kolega Evangelos Venizelos je za letos napovedal šestodstotno krčenje bruto domačega proizvoda v primerjavi z letom 2011, še pred pol leta so govorili o »samo« 3,8-odstotnem krčenju. In grške banke bodo za dokapitalizacijo potrebovale 40 milijard evrov namesto 26, o katerih so govorili še pred nekaj meseci. Četudi bi evrski kolegi zdaj 160 odstotkov BDP obsegajoči grški dolg radi spravili na 120-odstotnega, bi tako radi dosegli le bolj urejen in ne docela kaotičen bankrot, ki grozi, če se jim ne bo posrečilo.
Kako zašiti davčne utajevalce
Mnogi Grki seveda mislijo, da niso problem samo oni, ampak tudi tisti, ki jih rešujejo. Tudi številni ekonomisti z Nobelovim nagrajencem Paulom Krugmanom na čelu verjamejo, da zategovanje pasu ne more biti rešitev, saj takšno zdravilo pacienta lahko pokonča. Čeprav se je evropska centralna banka decembra vsaj malo približala temu mišljenju, ko je evropski bančni sistem preplavila s poceni denarjem, pa v Nemčiji, ki vodi reševanje bankrotiranih držav, vztrajajo, da morajo prizadete države kljub vsemu še naprej obračunavati s sistemskimi napakami predrage države.
Vsaj v grškem primeru je Berlinu težko očitati, da nima prav. Grški davkarji rutinsko poberejo štirideset odstotkov kazni v primerih, ki se jih lotijo, in v zameno podeljujejo nižje kazni, je lani trdil ugledni profesor računalništva Diomidis Spinelis, ki je po krizi za vlado poslušal ugotoviti, kako poiskati davčne utajevalce. Država po njegovem tako izgubi do tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar pri 8,5-odstotnem primanjkljaju v lanskem letu (skoraj odstotek višjem od obljubljenega) nikakor ni malo.
Kot smo v Delu že pisali, je Diomidis Spinelis oktobra odstopil s položaja, potem ko davčna uprava kljub jasnim podatkom, ki ji jih je priskrbel, ni ukrepala proti davčnim utajevalcem. Morda se bo pod pritiskom mednarodne skupnosti to zdaj zgodilo, a vseeno še nikakor ni jasno, ali bodo sedanje spremembe zadostovale. Bankrotirana država še vedno daje delo tretjini vseh zaposlenih in celo z reformami, ki so jih sprejeli, še zavlačujejo, ugotavljajo nezadovoljni nadzorniki EU, IMF in ECB.
In še vedno je videti, da namesto z nepravilnostmi raje obračunavajo s tistimi, ki jih razkrivajo. Konec lanskega leta je tožilstvo začelo preiskovati statistično službo Elstat, ki je leta 2010 svetu sporočila podatke o več kot 15-odstotnem grškem proračunskem primanjkljaju. Po besedah nekaj odpuščenih uslužbencev te službe so vsega krivi v EU, ker da so hoteli prikazati grški primanjkljaj za večjega od irskega, da bi državo prisilili v varčevanje. Afera se vse bolj zapleta in državni tožilec zdaj predlaga parlamentarno preiskavo proti nekdanjemu premieru Jorgosu Papandreuju, vodji državne statistične službe Andreasu Georgiuju, ki je svetu predstavil velikopotezno prikrivanje pravega grškega dolga, pa morda grozi celo dosmrtna ječa.
