Grčiji tretji sveženj pomoči šele jeseni

Najpomembneje je ohranjati pritisk na Atene, te pa hočejo pred volitvami vsaj zagotovila o nadaljnji pomoči.

Objavljeno
17. februar 2014 22.49
BELGIUM-EU-EUROGROUP-FINANCE
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Javnofinančne težave Grčije in pričakovanja novega svežnja pomoči visoko zadolženi državi predvidoma ne bodo obremenjevali političnih razprav pred evropskimi volitvami konec maja.

V evrski skupini je bilo doseženo soglasje, da bo razprava o tretjem rešilnem svežnju v višini od 10 do 20 milijard evrov na vrsti šele poleti ali še pozneje. Enako velja za znižanje obrestnih mer in podaljšanje roka odplačila posojil.

S tema ukrepoma bi Grčiji olajšali doseganje vzdržnosti dolga, ki je že presegel 170 odstotkov njenega bruto družbenega proizvoda. »Dolg mora biti zmanjšan. Vprašanje je, kdo in kako bo to naredil,« je ob zasedanju evrske skupin opozoril njen prvi človek, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.

Evrska skupina je Grčiji že jeseni leta 2012 obljubila, da lahko pričakuje dolžniško razbremenitev, če bo imela v proračunu primarni presežek, to pomeni, da bi bila brez upoštevanja odplačila obresti za posojila v plusu.

Atene sicer napovedujejo, da so bila lanska gibanja boljša od pričakovanih in da so imeli za več kot milijardo evrov presežka, a v evrski skupini čakajo na uradne podatke Eurostata konec aprila. Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pojasnil, da je glede tega vprašanja – agnostik.

Tretje kočljivo vprašanje je še vedno letošnje financiranje Grčije: od skupaj 240 milijard pomoči je na razpolago ostalo še deset milijard. Trojka že od jeseni zadržuje izplačilo obroka zaradi nesoglasja glede proračunske luknje in reform, pri katerih Atene v zadnjem času bolj pritiskajo na zavoro.

V igri so privatizacije in odpuščanja v javnem sektorju, ki so za grškega premiera Antonisa Samarasa v predvolilnem času nesprejemljiva. Do maja, ko morajo Atene odplačati del posojil, naj bi bil obrok odobren.

Za evrsko skupino je očitno ključno ohranjati pritisk na grško vlado, ta pa hoče vsaj zagotovila o nadaljnji pomoči že pred volitvami, da bi se postavila po robu domačim kritikom na čelu z levičarsko Sirizo.

V ključnih državah upnicah velja drugačno logika. V Nemčiji se bojijo, da bi bil nova pomoč Atenam voda na mlin novi stranki Alternativa za Nemčijo, ki nabira glasovi s kritikami reševanja evra in zagovarja razpustitev denarne unije.

Rehn in Dijsselbloem sicer podpirata pozitivna gospodarska gibanja in pričakovanja, toda »ne smemo zaspati na lovorikah«, je prepričan Rehn. Nove težave bi utegnila povzročiti Italija. Toda Rehn je prepričan, da bo nova vlada v Rimu spoštovala zaveze o urejanju javnih financ.