Tiskane izdaje
Beograd - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) je danes 67-letnega nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića obsodilo na 27 let zaporne kazni zaradi pomoči pri izvedbi zločinov v Sarajevu, Srebrenici in na Hrvaškem v letih od 1993 do 1995. Sodišče ga je spoznalo za krivega v 12 točkah obtožnice, ki mu je očitala umore, preganjanje na politični, rasni in verski podlagi ter napade na civiliste, oprostilo pa ga je krivde po trinajsti točki obtožnice, ki mu je očitala pomoč pri iztrebljenju Bošnjakov v Srebrenici.
Haaško sodišče je Momčila Perišića po individualni odgovornosti spoznalo za krivega, da je zagotavljal vojaško pomoč silam bosanskih Srbov, ki so bile odgovorne za pokol v Srebrenici leta 1995 in za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva. Icty je tudi ugotovil, da so bili častniki, ki jim je med pokolom v Srebrenici poveljeval takratni poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, pripadniki jugoslovanske vojske, ki jih je v BiH napotil Beograd. Čeprav je Perišić sodeloval z Mladićem in pomembno podpiral njegove operacije, ni bilo dokazov, da je imel efektiven nadzor nad Mladićem ali častniki vojske, ki so bili takrat z njim.
Icty je Perišića po poveljniški odgovornosti spoznal za krivega tudi raketnih napadov na Zagreb maja 1995 in druge tarče na Hrvaškem, ker je podobno kot bosanskim Srbom pomagal tudi Srbom na Hrvaškem. Kot je ugotovil Icty, je imel Perišić v obstreljevanju Zagreba nadzor nad častniki jugoslovanske vojske, ki so sodelovali z vojsko hrvaških Srbov, a jih ni kaznoval. V tem obstreljevanju je bilo ubitih sedem ljudi, več kot sto pa ranjenih.
Kot je v obrazložitvi pojasnil sodnik Bakone Moloto, je Icty Perišića spoznal za krivega, ker je Srbom v BiH in na Hrvaškem dal na razpolago pripadnike jugoslovanske vojske in nadziral dostavo obsežne logistične pomoči, kot sta strelivo in gorivo, ter zagotavljal urjenje. Leta 1994 je jugoslovanska vojska tem silam dostavila 7500 granat ter 25 milijonov kosov streliva.
Perišić je leta 1993, ko je prevzel generalštab, vzpostavil posebne kadrovske centre generalštaba, prek katerih so na službovanje v vojsko bosanskih in hrvaških Srbov napotili častnike, ki so jih plačevali v Beogradu. Konec leta 1993 je bilo v vojski bosanskih Srbov 7000 jugoslovanskih častnikov, kar sta Perišić in takratni srbski predsednik Slobodan Milošević poskušala skriti pred mednarodno skupnostjo.
Obramba se bo na sodbo pritožila na podlagi tega, da vojskovanje po mednarodnem pravu ni zločin, medtem ko se tožilstvo, ki je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, o pritožbi še ni odločilo. Perišić je prvi visoki jugoslovanski predstavnik, ki je bil doslej obsojen zaradi vloge v vojni v BiH in Hrvaškem in vloge v pokolu v Srebrenici, ker je Milošević, ki je bil obtožen za enake zločine, umrl leta 2006 med sojenjem.
