Halid Mašal po izgnanstvu prvič v Gazi

Voditelj islamskega gibanja bi rad umrl kot mučenik na svoji zemlji.

Objavljeno
07. december 2012 20.15
PALESTINIAN-ISRAEL-GAZA-HAMAS-MESHAAL
Branko Soban, zunanja politika
Branko Soban, zunanja politika

Vodja Hamasa Halid Mašal je 
v danes prvič po 45 letih izgnanstva prišel v Gazo. Ko je prestopil mejo, je poljubil tla in vzkliknil, da bi rad umrl kot mučenik na palestinski zemlji. Palestinci so ga sprejeli kot heroja. Danes se bo udeležil slovesnosti ob 25. obletnici ustanovitve Hamasa, ki je nastal po izbruhu prve intifade leta 1987.

Halid Mašal je sicer doma na Zahodnem bregu. Rojen je bil v vasi Silvad pri Ramali, toda po junijski vojni leta 1967, ko je Izrael med drugim zasedel tudi Vzhodni Jeruzalem, Zahodni breg in Gazo, je s starši zbežal v Jordanijo. Od takrat je bil v Palestini samo enkrat. Bilo je leta 1975, ko se je na kratko mudil na Zahodnem bregu. V Gazi ni bil še nikoli.

Vodja političnega krila Hamasa je postal leta 1996. Leto kasneje sta ga agenta Mosada (s kanadskima potnima listoma) poskušala umoriti v Amanu. V uho sta mu nameravala vbrizgati strup, toda pri tem sta bila sila nespretna, tako da ju je med begom prijela jordanska policija. Atentat je ukazal takratni premier Benjamin Netanjahu. Po pritisku jordanskega kralja Huseina in ameriškega predsednika Billa Clintona je moral Izrael Jordaniji izročiti protistrup, s katerim so potem zdravili Mašala. Aretirana agenta Mosada so Jordanci nato izročili Izraelu, a ta je v zameno zanju moral iz ječe izpustiti slepega šejka Ahmeda Jasina, karizmatičnega voditelja Hamasa v Gazi.

Džihad ne sme v Gazo

Halid Mašal, ki se je iz Damaska preselil v Doho, je v Gazo prišel iz Egipta. Dopotoval je s sedmimi avtomobili in vrsto najtesnejših sodelavcev. Spremljata ga tudi člana ožjega vodstva Hamasa Izat al Rišk in Musa Abu Marzuk. Na slovesnosti v Gazo naj bi prispel tudi vodja Islamskega džihada Ramadan Šalah, toda v Kairu, ki je zdaj že nekaj časa posrednik v stikih med Hamasom in Izraelom, so mu dali vedeti, da se Izrael ne strinja z njegovim prihodom, zato ga ne bo v Gazo.

Na izraelskem zunanjem ministrstvu so bili ob Mašalovem obisku dokaj redkobesedni. Jigal Palmir, tiskovni predstavnik ministrstva, je suho odvrnil, da Izrael nima vpliva na to, kdo prihaja v Gazo iz Egipta. Na palestinski strani ta zgodovinski obisk razlagajo kot svojevrstno zmago nad Izraelom. Kot popuščanje Hamasu. Toda na zunanjem ministrstvu suho odgovarjajo, da Hamas zanje ostaja Hamas. Torej teroristična organizacija. Tako ga obravnavajo tudi v ZDA in Evropski uniji, kjer ga bojkotirajo že od zmage na prvih demokratičnih volitvah leta 2006.

Toda izjave Halida Mašala v bistvu niso niti najmanj teroristične. V pogovoru za Delo pred leti v Moskvi je denimo dejal: »Izrael si lasti ozemlja, na katerih so stoletja živeli Palestinci. Od izraelske države ne zahtevamo nič drugega kakor umik z zasedenih ozemelj. Naše akcije so zgolj reakcija na njihovo okupacijsko politiko. Izraelska vlada namreč pozna samo jezik nasilja ... Izrael­ se mora umakniti na meje iz leta 1967, se odreči zasedbi palestinskih ozemelj, tudi Vzhodnega Jeruzalema, dovoliti vrnitev palestinskih beguncev in izpustiti vse politične zapornike. Danes najbrž ni diplomata, ki bi znal povedati, kje natanko poteka izraelska meja. Izraelska vlada jo namreč s postavljanjem zidov riše kar po svoje. To so naši pogoji ...«

Izrael je sprva toleriral Hamas

Halid Mašal je v Gazo pripotoval le štirinajst dni po koncu silovitih spopadov, v katerih je izraelska vojska pobila 174 Palestincev, na izraelski strani pa je bilo šest mrtvih. Ubit je bil tudi Ahmed al Džabari, poveljnik Hamasovih brigad Iz al Din al Kasam, ki so jih poimenovali po palestinskem junaku, ubitem leta 1935 v boju z Britanci. Pred tem je Izrael ubil že štiri vplivne Hamasove voditelje v Gazi: šejka Ahmeda Jasina, Abdela Aziza Rantisija, Ibrahima Makadmo in Jahjo Ajaša. Halid Mašal si je ogledal ostanke uničenega Džabarijevega avtomobila, hišo Ahmeda Jasina, postal je tudi ob ruševinah doma Mohameda Džamala al Daluja, kjer je izraelska bomba ubila 12 članov njegove družine. Organizacija Human Rights Watch je bombardiranje hiše, v kateri so živeli civilisti, razglasila za zločin brez primere in hudo kršitev vojnega prava.

Temelje Hamasa je v Gazi postavljal slep in na invalidski voziček priklenjen Ahmed Jasin. Hamas je v bistvu kratica za Islamsko odporniško gibanje, po arabsko Harakat al Mukavama al Islamija, sama beseda hamas pa pomeni tudi gorečnost, vnemo. Paradoks je, da je izraelska oblast sprva tolerirala Jasinovo organizacijo. Nanjo so gledali kot na nekakšno protiutež Arafatovi PLO, ki nikoli ni našla skupnega jezika z islamisti. Kasneje je Hamas postal zaklet sovražnik Izraela. Pred štirimi leti je Izrael v siloviti ofenzivi pobil blizu 1500 Palestincev v Gazi. Zdaj se s Hamasom pogovarja prek egiptov­skih posrednikov.