Tiskane izdaje
Dogovor o spravi med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah je v sredo nepričakovano prekinil poldrugo leto negotovosti v pogajalskem procesu. Sporazum, ki sta ga sprti strani dosegli v Kairu, predvideva sestavo prehodne vlade narodne enotnosti, katere temeljna naloga bo organizacija parlamentarnih in predsedniških volitev v roku enega leta, v najboljšem primeru pa bo vodil v združitev palestinskega naroda.
Obe strani sta v sredo in danes vztrajali, da so pogajanja med gibanjema palestinska notranja zadeva, v kateri da ni prostora za vmešavanje Tel Aviva. Le nekaj ur po dogovoru je izraelski premier Benjamin Netanjahu opozoril, da se bo moral Fatah, ki vlada na Zahodnem bregu, »odločiti med mirom z Izraelom in mirom s Hamasom«.
V Izraelu, kjer že govorijo o morebitnih protiukrepih, so med drugim zaskrbljeni zaradi navzočnosti Hamasa na Zahodnem bregu in stopnjevanja napetosti, ki bi jo to utegnilo povzročiti.
Izrael je danes brezpogojno zavrnil kakršno koli možnost pogajanj s prehodnimi palestinskimi oblastmi. Po besedah izraelskega zunanjega ministra Avigdorja Libermana pogajanja s predstavniki organizacije, ki se je večkrat zavzela za uničenje judovske države, ne pridejo v poštev.
Dogovor, kakor je Liberman poudaril v radijskem intervjuju, je nesprejemljiv ker Hamasu, ki ga Izrael skupaj z ZDA in EU uvršča na seznam terorističnih skupin, omogoča prost vstop na Zahodni breg. »Sporazum pomeni, da bodo teroristi prevzeli nadzor nad Samarijo in Judejo,« zaradi česar se bomo prisiljeni soočiti z drugačnimi razmerami, je dodal. Nedvoumni odziv izraelskega premiera Netanjahuja, češ, naj se Fatah vendarle odloči, česa si bolj želi, je oblasti v Ramali pustil hladne.
Hamas in Fatah sta podoben dogovor hotela podpisati že oktobra 2009, vendar je takratni poskus propadel. Palestinska uprava na Zahodnem bregu je v sredo ob sklenitvi sporazuma izrazila upanje, da bo to »vodilo v združitev naroda, s čimer bo ljudem omogočeno odločanje o lastni usodi in ustanovitev lastne neodvisne države na vseh ozemljih, okupiranih leta 1967, z vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico.«
Na Netanjahujev poziv se je v imenu palestinskega voditelja Mahmuda Abasa odzval Nabil Abu Rudeina in dejal, da je kairski dogovor palestinska notranjepolitična zadeva. »Fatah se ne namerava odločati med mirom z Izraelom in mirom s Hamasom, vsaj ne tako, kakor se bo Netanjahu moral odločati med mirom in judovskimi naselbinami,« je za AFP še dodal Rudeina.
Ovira ali spodbuda pogajanjem z Izraelom?
Tudi izraelski predsednik Šimon Peres je nepričakovani dogovor danes označil za hudo napako, ki da bo »preprečila ustanovitev palestinske države in ogrozila možnost za mir in stabilnost v regiji.«
Varnostni položaj na Zahodnem bregu in v Gazi bo po napovedih Hamasa in Fataha v času tranzicije ostal nespremenjen, enako velja za ekonomsko in civilno sodelovanje med Palestinci in Izraelom, ki po trditvah Ramale ni vezano na pogajalski proces. Če hoče Fatah nadaljevati z mirovnimi pogajanji s Tel Avivom, mu tega ne nameravamo preprečiti, je danes dejal eden od predstavnikov Hamasa Mahmud Zahar. »Za nas to nikoli ni bil mirovni proces, zato se vanj tudi nismo hoteli vključiti,« je pojasnil stališče islamskega gibanja.
Medtem ko se usoda izraelsko-palestinskih pogajanj že pogreza v čedalje večjo negotovost, gre medpalestinski dogovor po mnenju analitikov razumeti kot uvod v poskus izposlovanja priznanja palestinske države s strani OZN, ki se bo predvidoma zgodil v septembru in za Palestince predstavlja ta čas največje upanje v umiritev notranjih napetosti.
Šimon Peres je, podobno kot pred njim Liberman, posvaril pred stopnjevanjem napetosti na Zahodnem bregu in na veliko verjetnost krepitve vpliva Irana, enega od glavnih sponzorjev Hamasa, v neposredni soseščini judovske države. V nasprotju z izraelskima politikoma je palestinski predsednik Mahmud Abas danes izrazil prepričanje, da bo sporazum spodbudil mirovni proces. Cilji, ki jih je izpostavil, vsaj zaenkrat sovpadajo z zahtevami Izraela in mednarodne skupnosti.
