Hodorkovski na svobodi: »Vladimir Putin je težaven človek«

Berlin – Na prvi tiskovni konferenci po prihodu v Berlin se je Mihail Hodorkovski, ki je po več kot desetletju v ruskih ­kazenskih taboriščih spet na svobodi, naprej zahvalil vsem, ki so pomagali pri njegovi izpustitvi, še posebej nekdanjemu nemškemu zunanjemu ministru Hans-Dietrichu Genscherju in kanclerki Angeli Merkel.

Zanimanje za nekdanjega naftnega milijarderja in poznejšega političnega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega sta si v minulih letih neutrudno prizadevali nemška politika in diplomacija, je velikansko. Včeraj se vsi zainteresirani predstavniki sedme sile sploh niso mogli zriniti v premajhno dvorano berlinskega muzeja Checkpoint Charlie, njegova direktorica in organizatorka tiskovne konference Alexandra Hildebrandt je morala snemalce in fotografe večkrat prositi, naj se vsaj malo umaknejo.

Slovo od politike

Po iskreni zahvali vsem, ki so pomagali pri njegovi izpustitvi, je petdesetletni Hodorkovski pravzaprav povedal največ o tem, česa ne bo počel. Ne bo se vpletal v politično dogajanje v Rusiji: »Boj za politično moč ni zame!« Poleg tega bolje kot opozicijski voditelji razume, »kako nevarno bi bilo zanje, če bi bil jaz v prvi liniji«. Ruska opozicija je po njegovi oceni še vedno šibka, a veliko močnejša kot pred desetletjem. »Vse več ljudi hoče vzeti usodo v svoje roke, ta trend je očiten,« je dejal v Berlinu. Toda sebe ne vidi v vlogi opozicijskega voditelja.

Mihail Hodorkovski se tudi ne bo bojeval za delež svojega nekdanjega podjetja Jukos, s katerim je pred letom 2003, ko so ga obtožili davčne utaje, pranja denarja in kraje nafte, postal eden najbogatejših Rusov. Povedal je, da ima dovolj denarja za življenje, ne bo pa kupoval nogometnih moštev in tudi drugih ne bo mogel več sponzorirati. Opazovalci verjamejo, da ima Mihail Hodorkovski v Švici, kjer živi njegova druga soproga s tremi otroki, na bančnih računih nekaj sto milijonov dolarjev. Za zdaj še ne ve, ali bo družina tudi ostala tam, saj bo vse svoje odločitve šele uskladil z njimi.

Nedeljske tiskovne konference sta se udeležila tudi njegova oče in bolna mati, zaradi katere je zaprosil za pomilostitev. V Berlin je takoj po izpustitvi iz kazenskega taborišča prišel prav zato, ker se v tem mestu zdravi njegova mati, v Rusijo pa se ne namerava vrniti, ker ne ve, ali jo bo še lahko zapustil. To bi storil, če bo rusko vrhovno sodišče izničilo vse obtožbe proti njemu. Poudaril je, da njegova izpustitev ne pomeni tudi priznanja krivde; vztraja, da je bila njegova obtožba pravosodna samovolja. Krivde ne bi mogel priznati že zaradi vseh drugih nekdanjih sodelavcev, ki so še vedno v zaporu, v izpustitev pa da je privolil šele, ko je izvedel, da Kremelj po posredovanju nekdanjega nemškega zunanjega ministra Genscherja priznanja ne zahteva več kot pogoj. Svoj odhod v tujino vidi »v najboljši tradiciji sedemdesetih let«, ko so številni oporečniki zapuščali ­Sovjetsko zvezo.

Proti bojkotu olimpijade

Če se že ne bo ukvarjal s posli in neposrednim političnim delovanjem, Mihail Hodorkovski pravi, da se bo na svobodi zavzemal za vse, ki zaradi podobnih obtožb še naprej sedijo v zaporu. Med njimi je izpostavil nekdanjega poslovnega partnerja Platona Lebedeva in državnike sveta zaprosil, naj se v pogovorih z ruskim predsednikom spomnijo, da sam ni bil zadnji politični zapornik v Rusiji. »Putin je težaven človek,« je dodal, to pa je tudi vse, kar je bolj ostrega povedal o dolgoletnem nasprotniku. Hodorkovski ne priporoča niti bojkota olimpijskih iger v Sočiju, ki so zanj »praznovanje športa«, čeprav je znano, da se jih ne bodo udeležili ne nemški predsednik Joachim Gauck, niti kanclerka Angela Merkel, pa tudi ne ameriški predsednik Barack Obama in njegov francoski kolega François Hollande.

Še nedavno najbolj znani ruski kaznjenec upa, da bo kmalu na svobodi tudi nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko ter da si bo ukrajinski predsednik pri tem vzel za vzgled ruskega. Medtem se bo sam »prek vseh kanalov« zahvalil vsem, ki svo pomagali pri njegovi izpustitvi.