Hrvaška: Referendumska cirilična kolobocija

Zagreb – Po štirih mesecih se je referendumska kolobocija,­ povezana z zahtevo za razpis­ referenduma o pravicah manjšin, s katerim želijo preprečiti napise v cirilici v Vukovarju, vnovič zavrtela. Konca vsaj za zdaj še ni slutiti.

Člani štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja so decembra saboru izročili približno 650.000 podpisov za referendum o pravicah manjšin, s katerim si želijo preprečiti napise v cirilici v Vukovarju. S predajo podpisov so ponudniki sprožili postopek za razpis referenduma, na katerem bi odločali, da je dvojezičnost mogoče uveljaviti le v enotah lokalne samouprave, v katerih določena manjšina predstavlja več kot polovico prebivalstva. Po veljavnem hrvaškem zakonu mora biti za uvajanje dvojezičnosti najmanj tretjina prebivalcev pripadnikov določene narodne manjšine, kar je primer s srbsko manjšino v Vukovarju.

Zapletlo se je v začetku lanske jeseni (septembra), ko je začela hrvaška vlada izvajati ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšin in postavljati dvojezične napise v cirilici in latinici v Vukovarju. Člani štaba in njihovi simpatizerji so najprej na nasilnih protestih razbili večino napisov, potem pa so posamezniki odstranjevali table, ki so jih vedno znova postavili na stavbe državne uprave v Vukovarju. Pika na nasprotovanje hrvaški vladni politiki in dvojezičnim tablam (zlasti ciriličnim) je bilo nasprotovanje ob vukovarski obletnici 18. novembra lani, ko so celotnemu državnemu vrhu preprečili sodelovanje v spominskem pohodu za vukovarske žrtve.

Od vložitve podpisov do zdaj se je zvrstilo precej »akcij«. Državni vrh na čelu s predsednikom Ivom Josipovićem, ki je primer miril z znanim »umirjenim tonom, s katerim naj bi se ne zameril niti eni niti drugi strani«, in s šefom vlade Zoranom Milanovićem, ki je v znani maniri dejal, da »referenduma zagotovo ne bo, dokler je on predsednik hrvaške vlade«, ter da gre za odkrito diskriminacijo. Proti referendumu je tudi večina političnih strank razen radikalnih članov Hrvaške stranke prava – dr. Ante Starčević evroposlanke Ruže Tomašić in dela HDZ. Referendumu nasprotuje celo glavni nasprotnik sedanje vlade, šef opozicije in šef HDZ Tomislav Karamarko. Vendar si vsaj na hrvaškem političnem prizorišču nihče ne upa napovedati, kaj se v povezavi z referendumom utegne zgoditi v »naslednjih dneh«.

Referendum: kršitev pristopnih dogovorov z EU

Dejstvo je, da je pobuda ustavno vprašanje, saj bi se z referendumom o pravicah manjšin te pravice zdaj zožile. To bi bilo oddaljevanje od tistega, čemur se je Hrvaška zavezala v pristopnih pogajanjih z EU, katere članica je postala julija lani – da bo krepila ustavni položaj manjšin. Evropski diplomati, akreditirani v najmlajši članici EU, o dogajanju, povezanem s cirilico, molčijo, saj gre za notranje zadeve Hrvaške, ne vpleta se niti Bruselj. Vsi, kot smo izvedeli, »le pozorno opazujejo, kaj se dogaja«.

Zdaj je na vrsti politika, ki mora razvozlati ta cirilični klobčič. Trenutek ni prav primeren. Tako kot v preostalih članicah EU se je tudi na Hrvaškem začela predvolilna kampanja za evropske volitve in opazovalci so si bolj ali manj enotni, da bo tudi omenjeno cirilično vprašanje bržkone eno tistih, na katerih bo kateri od kandidatov hotel pridobiti kakšen glas. Konec leta so tudi predsedniške volitve, vladajoča leva koalicija Kukuriku izgublja zaupanje državljanov, desnica, s hrvaško katoliško cerkvijo, jeznimi vojnimi veterani in mladimi, pa je dobila še poseben zagon po zmagi na referendumu o tem, ali bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Zdaj je bržkone dobila novo tarčo – referendum o cirilici.

Ne glede na vse bo politika le morala najti pot iz tega položaja. Za zdaj kaže, da bo končno besedo imelo hrvaško ustavno sodišče, ki bo tako moralo prvič v zgodovini odločati o ustavnosti referendumskega vprašanja.