Tiskane izdaje
Piran, Umag – Tisti lastniki plovil in ljubitelji morja, ki so pričakovali, da bo 1. julija z vstopom Hrvaške v EU prišlo do velikih olajšav na poti proti južnemu Jadranu, so se zmotili. Vsi, ki smo jih povprašali, kakšne bodo spremembe v režimu plovbe do hrvaškega morja, so odgovorili: Letos ne pričakujemo sprememb.
Zdi se, da vstop Hrvaške v EU še najteže pričakujejo slovenski morjeplovci, ki pa bodo po vsej verjetnosti morali počakati na njen vstop v schengensko območje, predvidoma čez dve leti. Ko je Slovenija vstopila v schengen, so namreč navtični turisti izgubili še dodaten del Piranskega zaliva. Vsa leta pred tem sta se slovensko in hrvaško ministrstvo za notranje zadeve sproti dogovarjala o posebnem poletnem režimu plovbe v Piranskem zalivu, po katerem so smela turistična plovila z obeh strani obale čez dan pluti in sidrati neomejeno tik ob nasprotni obali, ne da bi za to morali opraviti mejne formalnosti v Piranu ali Umagu.
Ob lepših delih slovenske obale 300 plovil
Z vstopom Slovenije v schengen so slovenski morjeplovci to možnost izgubili. Odtlej se morajo vsi lastniki plovil, ki bi se radi kopali ob bližnji hrvaški obali, najprej odpraviti v Piran, opraviti mejne formalnosti odjave, se napotiti v Umag, tam opraviti vse formalnosti prijave in se šele po tem podati ob savudrijsko obalo. Tak postopek je preveč zamuden (poleti je predvsem ob koncih tedna precejšnja gneča) in le redki lastniki plovil si ga privoščijo. Posledica schengenske omejitve je huda gneča plovil, ki se vsak poletni konec tedna nakopičijo na območju od izolskih Belih skal do Sečoveljskih solin in deloma na območju pri Debelem rtiču. Minuli konec tedna se je ob lepših delih slovenske obale gnetlo več kot 300 plovil.
Edina olajšava, ki jo lahko uveljavljajo slovenski lastniki plovil, je, da jim za plovbo do Vrsarja ni treba plačati hrvaške navtične vinjete. Hrvati vinjete zaračunavajo samo tujcem, da bi tudi oni prispevali delež za vzdrževanje pomorskih plovnih poti (svetilnike, na primer). Po neuradnih informacijah Hrvaška letno z navtičnimi vinjetami zasluži okroglo 100 milijonov evrov.
Vinjete ostajajo, ostaja obvezna prijava potnikov in plovil ob prvem pristanku v katerem od hrvaških pristanišč, ostaja tudi obvezni spisek članov posadke, in ostaja omejitev, da z enim plovilom v eni sezoni lahko pluje največ toliko potnikov, kolikor znaša registrirana kapaciteta plovila, pomnoženo s faktorjem 2,3. (Na plovilu za šest oseb se lahko v enem letu zvrsti samo 14 oseb).
Pomembna novost je, da z vstopom v EU Hrvaška ne bo več nekakšna davčna oaza za plovila, kupljena izven EU. Včeraj nam s hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo ni uspelo dobiti natančnega podatka o številu jaht, ki so bile doslej na Hrvaškem na t. i. začasnem uvozu.
Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi bilo takih plovil celo 30.000, a poznavalci številki oporekajo. Hrvaška je do prvega junija omogočila vsem lastnikom teh plovil nadvse poceni ureditev formalnosti in s tem poceni »uvoz« plovil v EU. Lastniki plovil so si s pravočasno vlogo zagotovili možnost, da s plačilom 5-odstotnega DDV na realno tržno vrednost plovila, v najkasneje 18 mesecih uredijo vse carinske formalnosti.
Tako je ministrstvo za pomorstvo, promet nedavno objavilo podatek, da so omogočili ureditev olajšanega carinjenja plovil, ki so prej plula pod tujimi zastvami za 4130 plovil, za kar so lastniki vplačali nekaj čez 40 milijonov evrov carine po olajšani stopnji. Seveda pa so se morali lastniki plovil dodatno vpisati v register ali vpisnik plovil. Koliko lastnikov plovil se za takšno rešitev ni odločilo, nam s hrvaškega ministrstva še niso sporočili.
Sosedje računajo na skoraj milijardo zaslužka
V vsakem primeru Hrvaška še naprej močno stavi na prihodke iz navtičenga turizma. Južno sosedo vsako leto obišče okoli 60.000 turističnih plovil, na njih pa je okoli 600.000 potnikov, ki v eni sezoni porabijo kakih 800 milijonov evrov. Zaradi tega si bo še naprej prizadevala strogo nadzirati nedovoljeno oddajanje plovil v čarter (najem) brez ustreznih dovoljenj. Prav tako ima Hrvaška velike načrte pri gradnji novih privezov. V naslednjih petih letih bi jih zgradili 5000 v turističnih pristaniščih.
Na podoben način kot s plovili so pred tem že poskušali narediti red tudi z lastništvom počitniških prikolic. Za urejanje številnih birokratskih formalnosti in za zagotavljanje papirjev so pooblastili pravo majhno vojsko najrazličnejših služb, špediterjev, turističnih in drugih uradnikov. Postopki pa trajajo in predvsem - stanejo.
