Hrvati nad privilegirane pokojnine

Zagreb – Če so razmere v gospodarstvu in poti za iskanje izhoda iz krize lakmusov papir stanja duha v ožji in širši družbi, potem je razpoloženje med delom hrvaških upokojencev več kot skrb vzbujajoče. Skoraj 50.000 hrvaškim upokojencem, ki imajo nadpovprečne pokojnine in tudi tako imenovane privilegirane, bodo te znižali za najmanj deset odstotkov.

Hrvaška vlada išče vse mogoče načine za varčevanje, še posebno zdaj, ko je postalo jasno, da gospodarski kazalci za nekaj prihodnjih let še zdaleč niso tako optimistični, kot je sprva kazalo, proračun pa je prav tako že nekaj časa presušen.

Med tistimi, ki jih bodo doleteli tako imenovani stabilizacijski ukrepi, so tudi hrvaški upokojenci; zlasti tisti, ki prejemajo več kot 5000 kun (približno 640 evrov). Skupaj je v najmlajši članici evropske družine približno 1,3 milijona upokojencev, skrb vzbujajoče pa je, da se njihovo število nenehno povečuje, prav tako pa se povečuje število brezposelnih oziroma se zmanjšuje število zaposlenih, ki bi prispevali v pokojninsko blagajno.

Kot je predvideno, bodo vsem upokojencem, ki prejemajo več kot 5000 kun, odškrnili od 501 do 1700 kun (od 60 do 300 evrov). Med največjimi osmoljenci bosta tudi nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić in žena prvega hrvaškega predsednika Ankica Tuđman, ki po nekaterih podatkih hrvaških medijev prejemata po približno 16.000 kun pokojnine oziroma dobrih 2000 evrov.

Podatki kažejo, da dobiva tako imenovano privilegirano pokojnino 165.000 upokojencev; med njimi so partizani, domobranci, branitelji, vojni invalidi, družine izginulih, člani akademije znanosti in umetnosti (teh je 155) pa 587 nekdanjih poslancev v saboru, članov vlade in ustavnih sodnikov.

Za zdaj sicer obstaja možnost, da bi mejo, od katere bi rezali privilegirane pokojnine, zvišali za nekaj kun, vendar vse kaže, da bo le obstala pri omenjenih pet tisočih, napovedujejo hrvaški analitiki. Ti menijo, da z nekaterimi skupinami, ki bi jim znižali pokojnine, ne bi smelo biti težav, predvsem s predsedniškimi, saborskimi, vladnimi, nekaj težav pa je mogoče pričakovati z veterani domovinske vojne.

Med branitelji, pravijo na resornem ministrstvu, je vsaka sedma pokojnina sicer nižja od 3000 kun (približno 400 evrov), vsaka druga pa višja od 640 evrov. Kakorkoli že, ukrep vlade bo prizadel najmanj 17.000 braniteljev.

Medtem ko ministrstvo še išče načine, kako čim manj boleče uskladiti rezanje pokojnin za vojne veterane, pa je iz izjav nekaterih prejemnikov privilegiranih pokojnin, ki jih je objavil zagrebški Večernji list, mogoče razbrati, da se jim zaradi nižjih pokojnin življenje ne bo kaj veliko spremenilo. »Le naj režejo, drugim je še težje,« je dejala žena prvega hrvaškega predsednika Ankica Tuđman. Nekdanji minister za kulturo Božo Biškupić je rekel, da so časi pač težki, »in če je to edini način za pot iz krize, potem naj le bo …«, nekdanji prvi mož hrvaškega sabora Luka Bebić pa se z ukrepom sicer ne strinja, vendar dodaja, da mu je – povsem vseeno.