In ne zapravljaj po nepotrebnem!

Berlin – Limburški škof Tebartz-van Elst, ki mu očitajo groteskno zapravljanje pri obnovi rezidence in ga zaradi domnevne lažne izjave pod prisego preganja tožilstvo, v Rimu že čaka na odločitev papeža Frančiška o svoji usodi.

Vatikansko nezadovoljstvo zaradi finančnih izgub so že občutili v mariborski nadškofiji, zaradi podobnih očitkov je moral lani oditi tudi slovaški nadškof Robert Bezák. V Nemčiji verjamejo, da je naslednji v vrsti limburški škof, ki je za obnovo cerkvenih stavb namesto petih potrošil že enaintrideset milijonov evrov, cena pa še narašča. Franz-Peter Tebartz-van Elst je v Rim odletel s poceni letalsko linijo, kar kaže, da se je vsaj nekaj naučil iz svojih napak; ker je v neki tožbi izjavil, da na obisk k revežem v Indijo ni letel v prvem razredu, hamburški tožilec zahteva ukrepanje. V Rimu je že tudi predsedujoči nemški škofovski konferenci in freiburški nadškof Robert Zollitsch.

Očitki zaradi lažnih izjav so za 53-letnega škofa morda še resnejši kot pa draga gradnja, saj celo kritiki priznavajo, da gre za izjemno okusno obnovo in dogradnjo starih cerkvenih in bivalnih prostorov, povsem v slogu limburške katedrale, ki je krasila celo bankovec za tisoč mark. Tebartz-van Elst je poskrbel tudi za arhitekturno dediščino, ostanki prastarega meroviškega gradu so, lepo ohranjeni in osvetljeni, del nove škofije. Toda s takšnimi arhitektonskimi posegi se je Katoliška cerkev odlikovala v gotskih ali renesančnih časih, sedanji papež pa prisega na cerkev za reveže in mu samostojno stoječa kopalna kad za petnajst tisoč evrov v zasebnih prostorih najbrž ne bi prišla niti na misel. Ogorčeni so tudi številni limburški verniki in nemški opazovalci verjamejo, da mora Vatikan za škofa samo še najti primerno nadomestno rešitev.

Sporni škof pa ni brez zaveznikov in med temi omenjajo celo kölnskega kardinala Joachima Meisnerja ter nekdanjega regensburškega nadškofa Gerharda Ludwiga Müllerja. Po poročilu bavarskega radia se je zadnji, ki zdaj v Vatikanu opravlja visoko dolžnost prefekta Kongregacije za nauk vere, konec prejšnjega tedna srečal s papežem Frančiškom in domnevajo, da se je pogovarjal tudi o limburškem primeru. Če številne limburške vernike jezi konservativnost njihovega škofa, pa za takšne veljata tudi kölnski kardinal in prefekt kongregacije.

Morda pa nekatere visoke duhovnike samo skrbi nova praksa odpoklicev zaradi ljudskega ogorčenja nad duhovnimi pastirji. Ko je kardinal Meisner prekinitve nosečnosti primerjal s holokavstom, je sicer hudo razburil nemško javnost, a se mu ni bilo treba bati za svoj položaj, augsburški škof Walter Mixa pa je leta 2010 odstopil zaradi odkritja, da je svoje čase grobo pretepal otroke iz sirotišnic, in ne zaradi svojega luksuznega načina življenja. Če bodo drage gradnje odnesle limburškega škofa, je po odstopu papeža Bendikta XVI. tudi v Katoliški cerkvi mogoče marsikaj, česar si prej ni bilo mogoče niti predstavljati.