Inšpektorji IAEA znova v Iranu

Teheran − Inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so danes dopotovali v Teheran. Od iranskega vodstva naj bi zahtevali tudi dostop do vojaškega kompleksa v Parčinu, kjer je Iran menda skrivaj izvajal vojaške teste, po lanski zahtevi IAEA pa je objekt podrl in zabrisal sledi.

Po podatkih zahodnih tajnih služb, ki pa so se, resnici na ljubo, že večkrat izkazali za prenapihnjene ali celo povsem netočne, naj bi iranski jedrski strokovnjaki prav v tem objektu menda dolga leta skrivaj izvajali vojaške jedrske raziskave. Z njimi naj bi se dokopali do vseh potrebnih znanj za izdelavo jedrske bombe.

V Teheranu to ves čas zanikajo. Med pogoji, ki jih je iransko vodstvo v torek postavilo dunajski agenciji, če naj Teheran njenim inšpektorjem res dovolili tudi ogled domnevno spornega »vojaškega obrata«, je bilo tokrat slišati zahtevo, da mora mednarodna skupnost pred tem Iranu v skladu z vsemi mednarodnimi pravili jasno priznati pravico do razvoja civilnega jedrskega programa. Iran je namreč podpisnik sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, po katerem mu pripada tako pravica do razvoja svojega civilnega jedrskega programa kot do miroljubne uporabe jedrske energije.

Nadaljevanje straih prepirov

Stari prepiri med Teheranom in zahodnimi silami se torej nadaljujejo. Zahod Iranu kar naprej očita, da pod krinko miroljubne uporabe jedrske energije skrivaj razvija vojaški jedrski program, v Teheranu pa to ves čas odločno zanikajo. Mednarodna skupnost je zaradi domnevnega spornega iranskega početja že pred časom proti Iranu uvedla izjemno stroge gospodarske sankcije in naftni embargo, kar je državo v zadnjih mesecih pahnilo v hudo gospodarsko krizo. Samo zaradi embarga na uvoz iranske nafte, ki ga je lani sprejela Evropska unija, so se prihodki države menda zmanjšali za približno 30 odstotkov. Ker je mednarodna skupnost sprejela tudi nekatere omejitve v plačilnem prometu, pa sta seveda hudo ovirana tudi ves preostali iranski izvoz in uvoz. Država je zato v vse hujši gospodarsko in tudi že politični krizi. Vendar rešitve spora kljub temu še ni videti. Tisto pravo (mednarodno) ozadje prepirov in navzkrižnih interesov namreč ves čas ostaja isto.

Nezaupanje

Ključna zahteva tako imenovane skupine 5+1, ki jo sestavlja pet stalnih članic varnostnega sveta in Nemčija, se formalno že ves čas glasi zelo preprosto: Iran mora ustaviti bogatenje urana in veliko bolj transparentno sodelovati z inšpektorji dunajske mednarodne agencije, sicer se bodo sankcije nadaljevale. Bistvo spora je torej nezaupanje, ki ga je ob vseh političnih in siceršnjih okoliščinah na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih se prepiri z Iranom le še dodatno zapletajo, že pred časom povečal tudi Iran sam. Dolgo (vse do septembra 2009) namreč ni prijavil nekaterih svojih tajnih jedrskih obratov, med katerimi je bil tudi podzemni obrat v Fordu. To bi bil vsekakor dolžan storiti po vseh pravilih tistega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, na katerega se tako rad sklicuje. Kar seveda velja tudi za vojaški obrat v Parčinu, zaradi katerega je šef IAEA Jukija Amano v svojem poročilu že pred več kot letom dni prvič uradno zapisal, da agencija razpolaga z dokazi o iranskih prizadevanjih za razvoj jedrskega orožja. Lansko »skrivnostno pospravljanje« v tem obratu je domneve Zahoda namreč samo še okrepilo.

Enakopraven dialog

Iran vse te obtožbe ves čas odločno zanika. Zavrača jih kot »povsem napačne« in »politično motivirane«. Islamska republika se pri tem sklicuje na pravico do miroljubne uporabe jedrske energije in bogatenja urana za medicinske potrebe in potrebe svojih jedrskih elektrarn, pri tem pa od zahodnih tajnih služb zahteva celo dostop do tistih tajnih dokumentov, v katerih naj bi bili dokazi o iranskem vojaškem jedrskem programu. Iran zadnje čase celo vse večkrat ponavlja, da bo za svoje »civilne potrebe« odprl še več obratov za bogatenje urana, ker da ima do tega vso pravico, in ker ga svet s svojim embargom na izvoz nafte celo sam sili k iskanju novih (jedrskih) virov energije. Vse, kar naj bi Teheran od mednarodne skupnosti zahteval, naj bi bil zgolj »enakopraven dialog« o jedrskih vprašanjih, ne pa »povsem nedopusten diktat skupine 5+1«. Pred začetkom takega dialoga pa mora mednarodna skupnost po prepričanju predsednika Ahmadinedžada seveda najprej ukiniti vse sankcije proti Iranu.