Tiskane izdaje
Do konca leta bo iz Iraka odšlo še preostalih 39.000 ameriških vojakov. Barack Obama je pred dnevi razglasil, da se bo »devetletna ameriška vojna v Iraku s tem končala«. Kakšna je zapuščina ene najbolj krutih vojn v novejši zgodovini?
Osem let in osem mesecev po začetku koalicijskega napada, ki je dodobra prevetril svetovna in regionalna geostrateška razmerja, je Irak izjemno šibka država. Ameriška okupacija in posledična državljanska vojna sta razbili eno najbolj stabilnih bližnjevzhodnih držav in spremenili njen demografski zemljevid. Kljub desetinam milijard razvojnega denarja in tujih naložb si uničena iraška infrastruktura, ki je bila pred okupacijo ena boljših v regiji, še desetletja ne bo opomogla. Enako velja za šolski in zdravstveni sistem ter celotno gospodarstvo. Naftni posli – gospodarska os vojne – se nikakor ne morejo pošteno zagnati, hkrati pa še vedno potekajo srditi spopadi za delitev iraškega naftnega bogastva.
Politično Irak vse od padca režima Sadama Huseina ne deluje kot enotna država. Tri ključne etnične skupine – Kurdi, arabski suniti in šiiti – izvajajo vsaka svojo politiko in se bojujejo izključno za svoje interese. Podaljšana vladavina premiera Nurija al Malikija, ki ni hotel priznati volilnega poraza in si je oblast dobesedno prilastil, je dokončno utrdila šiitsko prevlado v državi in posledično marginalizacijo sunitov. Drugi krog državljanske vojne lahko izbruhne kadar koli. Speče celice skrajnih verskih milic so v pripravljenosti.
Poligon regionalne hladne vojne
Med tem so Kurdi na severu države utrdili avtonomijo in podpisali številne naftne pogodbe, v »iraške Alpe« pa v velikih skupinah prihajajo tuji vlagatelji. Kurdskih poslov ne more zmotiti niti turško vojaško posredovanje – de facto kršitev iraške suverenosti –, katerega namen gotovo ni le obračun s pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK), ki se skrivajo v gorah na iraški strani meje, temveč tudi krepitev vpliva na severu Iraka. Nasploh je ravno vmešavanje sosednjih držav trenutno največji problem ranjene države. Kot tak je Irak že dlje časa poligon tako imenovane bližnjevzhodne hladne vojne, v kateri se za regionalno prevlado spopadata sunitski blok pod vodstvom Saudske Arabije in šiitski blok, ki mu poveljujejo mule iz iranskega Koma. Vsaj v Iraku so bili Iranci doslej bistveno bolj uspešni od Saudijcev, saj je njihov človek Nuri al Maliki trdno v sedlu, suniti pa tako rekoč brez pravice glasovanja. Šiitsko vladavino v Iraku bo nedvomno utrdil tudi ameriški vojaški umik, ki ga je brez večjih težav mogoče prevesti v ameriški poraz in iransko zmago.
Ameriški umik iz Iraka, ki je bil ena izmed ključnih predvolilnih obljub Baracka Obame, seveda ne bo »popoln«. V Iraku bo še dolgo ostalo več tisoč »pogobenikov«, sijajno plačanih bojevnikov zasebnih varnostnih podjetij, ki so največji zmagovalec globalne vojne proti terorizmu. Obama je umaknil »javno vojsko«, težavno iraško prihodnost pa prepustil zasebnim borcem, katerih nadrejeni vidijo poslovno prihodnost v vojnah, ki se nikoli zares ne končajo.
Mimogrede: ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je največje in najdražje na svetu. Varujejo ga vojaški konvoji, pri tem pa Združene države na severu in jugu Iraka zidajo še dve večji konzularni predstavništvi. Ameriškemu veleposlaniku v Iraku bo pravno odgovornih 17.000 ljudi. To pomeni, da ne bodo dosegljivi iraškim sodiščem. V prihodnjih mesecih se bo v Iraku predvidoma močno povečala tudi navzočnost pripadnikov osrednje obveščevalne službe (Cia). Čeprav so iraške oblasti septembra Združenim državam nakazale prvi del plačila – skupaj okoli 2,2, milijarde evrov – za osemnajst vojaških letal F-16, s katerimi naj bi Iračani skrbeli za varovanje svojega zračnega prostora. Tega bodo z letalskimi inštruktorji dejansko sicer še naprej nadzirali Američani, kar jim bo med drugim omogočilo, da svoje kopenske enote zamenjajo z izjemno učinkovitimi daljinsko vodenimi letali, ki so ključno orožje nastajajoče ameriške nove vojne doktrine. Doslej so iraške oblasti z ZDA sklenile že okoli 400 »orožarskih poslov« v skupni vrednosti 7,5 milijarde evrov, tik pred podpisom pa je še 110 pogodb.
