Tiskane izdaje
Washington - »Ameriško vohunsko letalo je sedaj iranska last in Iran se bo odločil, kaj bo storil z njim,« je po poročanju Slovenska tiskovna agencija dejal iranski obrambni minister Ahmad Vahidi.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast pa je v Teheranu danes dejal, da bi se ZDA morale opravičiti Iranu zaradi kršenja iranskega zračnega prostora.
»Obama očitno pozablja, da je bil kršen iranski zračni prostor, kršeno mednarodno pravo, da se je opravljalo vohunjenje in da je prišlo do vmešavanja v notranje zadeve,« se je na poziv Obame odzval Mehmanparast.
»Sprašujemo Obamo, kako bi on in njegova država reagirala, če bi ameriški zračni prostor kršilo vohunsko letalo,« je dejal Mehmanparast, ki je zajetje vohunskega letala označil za sramoto ZDA »pred celim svetom«.
Bolj spravljiv ton pa je ubral iranski general Hosein Salami, ki je dejal, da bi lahko ZDA »to agresivno dejanje popravile s korektnimi političnim ukrepom«, ni pa povedal, kakšen ukrep ima v mislih.
Iran je 8. decembra objavil posnetek brezpilotnega letala, za katerega trdi, da ga je prestregla njihova enota za elektronsko bojevanje, prevzela nadzor nad njim in ga kontrolirano spustila na tla. ZDA pa zatrjujejo, da je letalo zašlo tja iz Afganistana in samo strmoglavilo. Na posnetku, ki ga je prikazala iranska televizija, je razvidno, da letalo ne kaže znamenj sestrelitve in je zelo dobro ohranjeno.
Vodja iranskega parlamentarnega odbora Parviz Soruri pa je v ponedeljek dejal, da je Iran »v zadnji fazi« odkodiranja programskih sistemov vohunskega letala ter da je njihov naslednji korak »preučitev tehnologije letala«.
Za Teheran pomeni letalo dragocen vir informacij o ameriški tehnologiji, zanimivo pa bi bilo lahko tudi za druge »zainteresirane« države, kot sta Rusija in Kitajska, še poroča STA.
Obama od Irana zahteval, da vrne brezpilotno letalo
»Rekli smo, da želimo letalo nazaj. Videli bomo, kako bo Iran odgovoril,« je dejal ameriški predsednik Barack Obama, ki si je za to potezo prislužil točo kritik republikancev, med njimi nekdanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, poroča STA.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je skušala ublažiti naivni zven Obamovih besed. Potrdila je, da so zahtevali letalo nazaj, a kot je dodala, ne pričakujejo, da bo Iran to storil. Skrb, da bo letalo končalo v Rusiji ali na Kitajskem, je med drugim izrazil nekdanji obrambni minister ZDA William Cohen, ki je bil na položaju v času vojne na Kosovu.
Podpredsednik ZDA v času administracije Georgea Busha ml. Cheney pa je bil še posebej oster. Po njegovih besedah bi moral Obama zaščititi vohunsko tehnologijo in ne bi smel nikoli dovoliti, da pade v roke Iranu. Kot je dodal, bi morali letalo nemudoma uničiti, kar naj bi Obami tudi predlagali, a je predsednik to zavrnil. »Raje je lepo prosil, če mu letalo vrnejo, česar pa ne bodo storili,« je po poročanju STA dejal Cheney.
