Tiskane izdaje
Beograd – Beograd in Priština nista potrdila navedb medijev, da sta dosegla dogovor o skupnem upravljanju mejnih prehodov med Kosovom in Srbijo. Srbi na severu Kosova so takšen kompromis že vnaprej ostro zavrnili, proti vodji srbske pogajalske ekipe Borislavu Stefanoviću pa so vložili kazensko ovadbo.
Srbska vlada sicer pripravlja novo deklaracijo o Kosovu in Metohiji, predsednik države Boris Tadić pa je pred dnevi dejal, da ni potrebna, ker lahko vlada izvaja kosovsko politiko na podlagi že sprejetih deklaracij. Srbski predsednik pravi, da še ni dosežen dogovor o skupnem upravljanju mejnih prehodov med Kosovom in Srbijo, ki ga je predlagal Beograd. Čeprav EU in albanska stran gledata na problem drugače kot Srbija, Tadić pravi, da mora biti vsaka rešitev v skladu s pravnim sistemom Srbije, resolucijo št. 1244 varnostnega sveta ZN in akti srbske vlade, sprejetimi leta 1999.
Bistveno je, je še poudaril, da vse odločitve, ki jih sprejemajo, odpirajo, ne pa zapirajo možnosti za Srbijo in njene državljane. Po njegovih besedah je sedanja generacija politikov dolžna najti rešitev za kosovsko vprašanje, četudi ne bo zadovoljila vseh državljanov Srbije. Sicer pa naj bi imela Srbija vse manj možnosti, da kar koli dobi na Kosovu, ker čas neusmiljeno teče. Kot je še dejal, je v preteklosti obstajalo notranjepolitično soglasje o Kosovu, ker je šlo za čustveno vprašanje, niso pa sprejemali odločitev. Sicer pa se je po njegovem prepričanju lahko ukvarjati s Kosovom, če o ničemer ne odločaš, težko pa je stopiti pred državljane, če se zavedaš, da Srbija ne more dobiti vsega in da lahko več izgubi kakor dobi.
Po navedbah prištinskih in srbskih medijev novi kompromisni predlog predvideva, da bi sporne prehode skupaj nadzorovali policisti in cariniki Srbije, Kosova in Eulexa. Kot navajajo mediji, je Borislav Stefanović prosil posrednika Evropske unije v dialogu Beograda in Prištine Roberta Cooperja, naj predlog o skupnem upravljanju predstavi oblastem v Prištini. Cooper se je za zaprtimi vrati srečal z glavno pogajalko Prištine Edito Tahiri, sporni mejni prehodi pa bodo kljub nasprotovanju vlade kosovskega premiera Hashima Thaqija, kot še poročajo mediji, postali del dialoga med Beogradom in Prištino.
Skupni nadzor
Stefanović je predlagal, da bi integrirani sistem upravljanja meja veljal le za mejna prehoda Jarinje in Brnjak, vendar je Cooper predlog razširil na vseh šest prehodov. Srbom na Kosovu je poskušal pojasniti, da si prizadevajo iztrgati iz rok Prištine, kar so ji dali pred njimi, njihov cilj pa je ohranitev srbskega naroda na Kosovu in ne popuščanje Beograda pred pritiski in ultimati EU, ki z ureditvijo odnosov s Kosovom pogojuje pridobitev statusa kandidatke.
Skupščina predstavnikov srbskih občin na severu Kosova je morebitni kompromis ostro zavrnila in sklenila, da cariniki in policisti kosovske vlade na mejnih prehodih nimajo kaj početi, ker ne gre za meddržavno, temveč za mejo znotraj države. Izgovor, da je eden od carinikov Srb, po njihovem mnenju ne pomeni ničesar, ker je v službi v uniformi in s pečatom samooklicane države Kosovo. Srbi na severu Kosova so odrekli podporo srbski pogajalski ekipi, sklenjene dogovore med Beogradom in Prištino v Bruslju pa so razglasili za neveljavne in nične.
Srbska radikalna stranka (SRS) pa je »zaradi procesa priznanja neodvisnosti Kosova« pozvala državno tožilstvo, naj uvede kazenski postopek proti Tadiću, premieru Mirku Cvetkoviću, ministru za Kosovo Goranu Bogdanoviću in Borislavu Stefanoviću. Radikalci očitajo vodilnim srbskim politikom, da so kršili kazenski zakonik in ogrozili ozemeljsko celovitost Srbije. Poslanec SRS v srbski skupščini Boris Aleksić je celo izjavil, da je Tadićev režim z doseženim dogovorom s Prištino dejansko priznal neodvisnost Kosova in tako ogrozil ozemeljsko celovitost Srbije. Srbska radikalna stranka je še zlasti kritična do doseženega dogovora o priznanju carinskih pečatov.
