Islamistična nevarnost

Berlin – V strahu pred ­islamskim terorizmom je policija­ iz Bavarske, Baden-Württemberga­ in Saške pred dnevi izvedla obširne racije. Več ljudi tunizijskega rodu sumijo, da so nameravali izvesti napade z radijsko vodenimi modeli letal.

Ni še znano, kdo so in koga so menda hoteli napasti osumljenci, ki so po prvih poročilih tunizijskega rodu in študentje letalske tehnike v Stuttgartu, nemška policija pa grožnje islamistov jemlje resno. Štirje samomorilski piloti, ki so sodelovali v napadu 11. septembra 2001, so teroristično celico ustanovili v Hamburgu.

Leta 2006 so z veliko sreče preprečili eksploziji na zahodnonemških vlakih, kamor so teroristi libanonskega rodu odložili nahrbtnika z bombama, leta 2007 so razkrili skupino nemških spreobrnjencev v islam in pripadnikov turške skupnosti, ki so nameravali z avtomobilskimi bombami napasti ameriške vojaške in civilne cilje v Nemčiji. Marca 2001 je kosovski Albanec Arid Ukas z vzklikom »Alah je velik!« na frankfurtskem letališču ubil dva ameriška vojaka, še dva pa hudo ranil.

Raziskava nemškega notranjega ministrstva iz leta 2007 kaže, da 90 odstotkov domačih muslimanov sicer zavrača samomorilske napade v imenu vere, kar 40 odstotkov pa bi jih bilo pripravljenih uporabiti silo, če bi zahodne države ogrožale islam. Obveščevalne službe so vse bolj zaskrbljene. Domnevajo, da se je v zadnjem času odpravilo bojevat v Sirijo na desetine mladih nemških muslimanov in mnogi so se že ali pa se bodo vrnili spremenjeni in morda tudi pripravljeni na boj v domačem okolju. Nekateri zadnji primeri v drugih zahodnih državah kažejo, da islamski teroristi vse bolj stavijo na osamljene volkove, ki jih je težko pravočasno odkriti. Za nemškega notranjega ministra Hans-Petra Friedricha so ti ljudje tempirane bombe.

Nemčija v boju proti radikalizaciji domačih muslimanov stavi na družbeni nadzor in tudi zato je notranji minister med majskim zasedanjem islamske konference, ki se po letu 2006 uporablja za povezovanje med nemško državo in njenimi štirimi milijoni muslimanov, večji del govora namenil terorizmu in varnosti. S tem si je prislužil ogorčene očitke nemških muslimanov, številni opazovalci pa mu dajejo prav, mošeje, družine, šole in drugi družbeni krogi, v katerih se gibljejo mladi muslimani, bi morali biti še bolj pozorni na tiste, ki se počasi pogrezajo v skrajnost. Večina propagandnega materiala je namreč danes lahko dostopna prek spleta, potovanja mladih indoktrinirancev v Evropi bližnjo Sirijo pa so manj opazna od potovanj v bolj oddaljena Pakistan in Afganistan.