Italijanske volitve: politika in antipolitika v ringu

Rim – V senci francoskih in grških velikih volitev in prelomnih izidov so imeli Italijani v nedeljo in ponedeljek lokalne volitve v tisoč občinah. Stranke, ki podpirajo Montijevo vlado, so se postavile pred ogledalo, Montijeve nasprotnice pa tudi. Poraženci so med enimi in drugimi, velikih zmagovalcev pa ni.

Med tisoč občinami so bile nekatere velike in močne, večina pa majhnih in vsaj na prvi pogled nepomembnih. Ker so lokalne volitve v Italiji največkrat precej drugačne od parlamentarnih, se je tudi tokrat dogajalo, da so zlasti v manjših mestih zmagovali kandidati, ki so priljubljeni kot osebnosti, ne glede na strankarsko pripadnost.

Spopad se je vnel v večjih mestih, zlasti v Palermu, Genovi, Veroni in Parmi. Verono je kljub spopadom s svojimi strankarskimi pajdaši v Severni ligi in starimi zavezniki z desnice dobil dosedanji padanski župan Flavio Tosi (s 57 odstotki glasov). Genovo (z 48 odstotki) in Parmo (s 40 odstotki) si je pripisala leva sredina, ki računa na zmago tudi v drugem krogu, Palermo pa s 47 odstotki Italija vrednot.

V večini pomembnih mest bodo dokončni izidi znani šele čez dva tedna, po drugem krogu volitev. Že po prvem krogu pa je marsikje jasno, da so pogorele nekatere stranke, ki so se zdele še pred nekaj meseci vsemogočne in so vladale tudi v Rimu.

Po grbi so jo dobili v Ljudstvu svobode, ki se po Berlusconijevem odhodu s političnega odra nikakor ne pobere, še bolj pa (ne glede na Tosijevo zmago v Veroni) v Severni ligi, ki je po odhodu velikega senaturja Bossija s sekretarskega položaja izgubila celo Bossijevo občino.

Razmeroma dobro so jo odnesli na levi sredini, pa čeprav se zadnje mesece obnašajo kot petelin brez glave. Di Pietrova Italija vrednot je z velikim zamahom zavzela Palermo, ki je bil doslej v Berlusconijevih rokah. Na oder je stopila nova sila, imenovana Pet zvezdic, druščina, zbrana okrog igralca, komika in satirika Beppeja Grilla, ki ji pravijo tudi »antipolitika«.

Za tretjo pot skorajda ni več slišati

Skoraj poniknil je tisti del desne sredine, ki se je zadnje čase združeval okrog demokrščanskega voditelja Pierferdinanda Casinija in predsednika parlamenta Gianfranca Finija. Čeprav se je t. i. tretja pot še prejšnji teden predstavljala kot rešiteljica Italije, jo dva dni po volitvah komaj še omenjajo.

Nekateri komentatorji, italijanski in tuji, so pred zadnjim vikendom napovedovali, da bodo lokalne volitve preizkušnja za tehnično vlado Maria Montija, drugi pa, da bodo na situ in rešetu politične stranke, ki so po nastopu Montijeve vlade skoraj na stranskem tiru.

Pokazalo se je, da so bile na preizkušnji in pred neusmiljenim ogledalom res politične stranke, rimska vlada pa samo toliko, kolikor lahko katera izmed strank spremeni odnos do tehnične vlade zaradi poraza ali zmage na lokalnih volitvah.

Severno ligo po porazu in po škandalih, ki jim ni videti konca, čaka notranji obračun, njene trditve, da bodo volivci poplačali njeno nasprotovanje Mariu Montiju, so se pokazale za puhle.

Berlusconijevo Ljudstvo svobode podpira Montija, pa je vseeno izgubilo vse, kar je moglo. Novi sekretar Angelino Alfano priznava poraz, poudarja pa, da se je to zgodilo prav zaradi podpore Montiju. Desna sredina je v prvem krogu dobila samo enega župana, Ettora Romolija v Gorici.

Zgodovinski voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi je iz Moskve, kjer je na inavguraciji predsednika gost osebnega prijatelja Vladimirja Putina, sporočil, da jo je njegova stranka glede na vse, kar se dogaja v Italiji, še dobro odnesla. Tako oceno razlagajo tudi kot nezaupnico Alfanu, napoved čistke ali celo razkola na desni sredini.

Demokrati, ki so skupaj z Ljudstvom svobode opora Montiju, razglašajo, da so zmagovalci lokalnih volitev prav zaradi Montija in varčevalnih ukrepov. Italija vrednot Antonia Di Pietra pripisuje svoj uspeh načelnemu in neuklonljivemu nasprotovanju Montijevi vladi.

Skupnih imenovalcev torej ni, tudi v primeru Petih zvezdic in Beppeja Grilla ne. Gibanje je nastopilo prvič, dobili so svojega prvega župana in napovedali naskok v parlament na naslednjih volitvah, ki bodo verjetno prihodnje leto. Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki najglasneje svari pred nevarnostjo »antipolitike«, je že izjavil, da Grillo nikakor ni zmagal, kakor bi glumač rad dokazal širši javnosti. Ocene o Grillu so med analitiki zelo različne.

Po drugem krogu lokalnih volitev čez dva tedna se bo morala Italija vsekakor vrniti v normalne kolesnice in se spopasti z varčevalnimi ukrepi, ki so veliko obetali, zdaj pa so kar malo zastali. Mario Monti je z velikim navdušenjem pozdravil Hollandovo zmago v Franciji, od Hollanda si tudi Rim obeta morda malo bolj umirjene, manj »nemške» spopade Evrope s krizo.