Izgubljena generacija (ameriških) delavcev

New York – Ameriško ministrstvo za trgovino je konec prejšnjega tedna sporočilo, da je ameriško gospodarstvo junija ustvarilo 288.000 novih delovnih mest, brezposelnost pa je znašala le še 6,1 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Toda rožnata očala o okrevanju gospodarstva v ZDA skrivajo mračno resnico o dolgotrajni brezposelnosti mladih Američanov.

Večja brezposelnost med mladimi sama po sebi ni nenavadna, saj ti še vedno iščejo svojo življenjsko pot, se vračajo nazaj v šolo in kujejo bolj kratkoročne cilje. Toda osupljivih 5,8 milijona mladih Američanov ni niti v šoli niti nima službe. »To so povsem drugačne razmere, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Cela kohorta Američanov, ki je na začetku kariere, je precej malodušnih,« ugotavlja Elisabeth Jacobs iz Središča za pravično rast v Washingtonu. Brezposelnost mladih ni samo pojav določenih okolij, ampak je velika po vsej državi, v generaciji med 16. in 24. letom je ponekod kar dvakrat večja od ameriškega povprečja.

Natančnejše brskanje med številkami, ki ga je opravilo Središče za izobraževanje in delovno silo na Univerzi Georgetown iz Washingtona, je pokazalo, da kar 40 odstotkov brezposelnih spada v tako imenovano milenijsko generacijo (rojeni od začetka 80. let do začetka dvatisočih), sledi ji generacija X (rojeni od zgodnjih 60. do zgodnjih 80.), vanjo spada 37 odstotkov vseh brezposelnih, najbolje gre povojni generaciji (rojeni med letoma 1946 in 1964), saj je njen delež med brezposelnimi 22-odstoten. »Rezultati za milenijce so me presenetili, iskanje dela je postalo največja težava mladih,« pravi avtor raziskave Andrew Hanson.

Dolgotrajne posledice

Vse od začetka gospodarske recesije najstarejša generacija vsakokrat potolče najmlajšo, saj je število delovnih mest za povojno generacijo »bejbibumerjev« od leta 2007 do leta 2013 naraslo za devet odstotkov, milenijci pa so v tem času dobili le pičle 0,3 odstotka novih delovnih mest (najslabše je sicer šlo X-arjem v sredini, število delovnih mest zanje je upadlo za en odstotek). »Izbruh krize je povsem zadušil ponudbo začetniških služb, za tiste, ki so bile na voljo, je bilo povpraševanje ogromno,« trdi Ryan Hunt, predstavnik podjetja CareerBild, ki je analiziralo ponudbo na trgu dela.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi sedanje razmere na trgu dela lahko pustile desetletja dolge posledice. Ne bodo vplivale samo na zmožnost mladih za služenje denarja, pač pa tudi na njihov prispevek k davčni osnovi in moči celotnega ameriškega gospodarstva. »Ne gre samo za zgodbo ljudi, ki ne morejo najti začetne službe v trgovskih središčih, gre za mlade družine, za starše, ki se borijo za preživetje,« opozarja Elisabeth Jacobs. Srednješolska izobrazba že nekaj časa ni dovolj, v sedanjih razmerah tudi univerzitetna diploma ne prinaša službe, kljub dolgovom, ki so potrebni za plačilo astronomsko dragih šolnin.

Začetniške službe dobivajo starejši, ki imajo več izkušenj in ki v sedanjih razmerah privolijo v slabše plačana delovna mesta. Poleg tega se mladi ujamejo v zanko dolgotrajne brezposelnosti, saj delodajalci neradi jemljejo ljudi, ki so dlje časa na trgu dela, tako da dlje časa ko si brez službe, težje dobiš novo. »Če se te drži takšen urok, pa čeprav na začetku kariere, to odvrača delodajalce. Takšna črna pika ti zaradi različnih razlogov sledi zelo dolgo časa,« pravi Jacobsova. Po njenih besedah na trgu delovne sile vlada »kruta izštevanka«, v kateri visoko izobraženi ne najdejo ustreznih delovnih mest, zato zasedajo tista, ki bi jih drugače manj izobraženi in mladi.

Zapravljeni potencial

Zapozneli začetki karier močno krčijo zmožnost služenja mlade generacije. Današnji povprečni delavec v ZDA povprečno ameriško plačo zasluži šele pri tridesetih letih, medtem ko jo je leta 1980 že pri 26. letu starosti. »Mladi so prvi, ki jih podjetja odpustijo v času krize, in zadnji, ki jih nato spet vzamejo nazaj v službo,« poudarja Andrew Hanson.

Velika brezposelnost se že kaže pri politični angažiranosti, saj je le četrtina 18- do 29-letnikov aprila dejala, da se bo zagotovo udeležila jesenskih kongresnih volitev, še pet mesecev prej pa jih je takšen odgovor dala dobra tretjina, kaže raziskava Inštituta za politiko na Univerzi Harvard; pri čemer so milenijci pomemben del volilnega telesa, saj jih je 89 milijonov (raziskovalci v generacijo X štejejo 49 milijonov Američanov in v povojno generacijo 75 milijonov).

Andrew Puzder, direktor podjetja CKE Restaurants Holdings, ki ima v lasti več verig restavracij, meni, da ogromno mladih zaostaja pri oblikovanju svojih karier in morda nikoli ne bodo dohiteli uspešnejših vrstnikov. »Kmalu bodo morali tekmovati še z mlajšimi, ki ne bodo imeli dosti manj izkušenj. To pa pomeni, da morda velik del generacije ne bo uresničil svojega potenciala,« opozarja Puzder. »Grozi nam izguba generacije delavcev. Če zapraviš nadarjenost pomembnega dela celotne generacije, je alarmantno,« se strinja tudi Jacobsova.