Izsiljevanje z otroki v kletkah
Ločevanje otrok od staršev zbuja val ogorčenja.
Odpri galerijo
Protest proti ameriški politiki ničelne tolerance, po kateri vse odrasle, ki na nedovoljen način prečkajo mejo, obravnavajo kot kriminalce in jih ločijo od otrok. FOTO: Reuters
New York – Ameriško usmerjanje politike priseljevanja v času ostrega nacionalista v Beli hiši je doseglo novo vrelišče. Vlada je začela ločevati otroke in starše, ki so prišli čez mejo na nedovoljen način, s čimer bi rada izsilila od levice denar za zid na južni meji.
Elsa Ortiz je z osemletnim sinom Anthonyjem odšla iz Gvatemale, prepotovala Mehiko in se pridružila skupini, ki je na splavih prečila reko Rio Grande, da bi se v ZDA pridružila svojemu fantu Edgarju. Toda konec maja so jih zajeli pripadniki obmejne policije in odpeljali v zbirališče na jugu Teksasa. Tam so Elso Ortiz ločili od Anthonyja in ga odpeljali v zavetišče za otroke, njo pa vkrcali v letalo in poslali nazaj v Gvatemalo. Prejšnji teden je 25-letna mati v srce parajočih intervjujih tožila, da ne ve, kako in kdaj bo videla svojega otroka. Predstavniki ameriških oblasti so zatrdili, da se to ne bi smelo zgoditi, toda odvetniki, ki zastopajo nedokumentirane priseljence, vedo za več primerov, ko so starše, ločene od otrok, izgnali iz države, otroci pa so ostali v ZDA.
Nova politika ničelne tolerance, ki jo je uvedel pravosodni minister Jeff Sessions, pomeni, da vse odrasle, ki na nedovoljen način prečkajo mejo, obravnavajo kot kriminalce, zaradi česar jih morajo po zakonu ločiti od otrok in zapreti v ločene prostore. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost so v šestih tednih do konca maja ločili od staršev 1995 otrok, poročila o kletkah v starih skladiščih in opuščenih trgovskih središčih pa povzročajo čedalje večje razburjenje med Američani. V nedeljo so se oglasile tudi sedanja in nekdanji prvi dami ter obsodile takšno početje. Melania Trump je prek tiskovne predstavnice Stephanie Grisham sporočila, da »obžaluje ločevanje otrok od družin in upa, da bosta obe strani končno našli skupni jezik za uspešno reformo politike priseljevanja«.
Diplomatski jezik je sprožil nekaj nejevoljnih odzivov, saj je ločevanje politika vlade njenega soproga, njegovi piarovski odposlanci pa jo ovijajo v umetno meglo, da so za to krivi demokrati, ki zavračajo Trumpovo politiko priseljevanja, na čelu z gradnjo razvpitega zidu na meji z Mehiko. Trump je v zadnjih treh dneh z običajnimi izlivi na twitterju zapisal, da »demokrati vsiljujejo ločevanje družin na meji z groznimi in krutimi zakonodajnimi cilji«, a v isti sapi dodal, da mora »vsak zakon o priseljevanju vsebovati financiranje zidu, končati politike izpuščanja (zajetih nedokumentiranih priseljencev), odpovedati loterijo za vizume in uvesti priseljevanje na podlagi zasluge«. To praktično pomeni, da levica sili vlado k ločevanju družin, ker ne izpolnjuje njegovih zahtev.
Takšni izkrivljeni logiki se upira tudi čedalje več republikancev. Nekdanja prva dama Laura Bush je v komentarju za časnik Washington Post zapisala, da živi v obmejni zvezni državi in razume potrebo po zaščiti meje, toda »politika ničelne tolerance je kruta, nemoralna in mi para srce«. Po njenih besedah podobe ločenih otrok »srhljivo spominjajo« na taborišča, v katerih so Američani med drugo svetovno vojno zapirali sodržavljane japonskega rodu. Nekdanji vodja obveščevalnih agencij Cia in NSA Michael Hayden je objavil fotografijo nacističnega koncentracijskega taborišča Birkenau in zapisal, da so »tudi druge vlade ločevale starše od otrok«. Hillary Clinton je zatrdila, da je početje države priseljencev velika sramota, včeraj pa dejala, da »tisti, ki selektivno uporabljajo Sveto pismo, da bi upravičili krutost, prezrejo osrednjo osebo krščanstva ... Jezus ni rekel, naj otroci trpijo.«
Njene besede so letele na ministra Jeffa Sessionsa, ki je v četrtek poskusil upravičiti ravnanje vlade s citiranjem Svetega Pavla o poslušnosti oblastem v njegovem Pismu Rimljanom. To je povzročilo nejevoljo tudi v verskih krogih. Kardinal Timothy Dolan se je odzval z besedami, da Sveto pismo nikjer ne brani ločevanja družin, takšno ravnanje pa je »v nasprotju s človeškim dostojanstvom, nepravično in neameriško«. Nadškof Thomas Wenski je dejal, da je vlada spremenila otroke v politično orožje. Podobno je obsodil ravnanje oblasti evangeljski voditelj Franklin Graham, sicer Trumpov podpornik, rabin Jonah Dov Pesner ga je označil za brezvestnega. Oglasili so se tudi zgodovinarji in opozorili, da so v preteklosti s podobnimi citati upravičevali suženjstvo v ZDA.
Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je včeraj še vedno branila početje ministrstva in dejala, da »se ne bomo opravičevali za opravljanje naših dolžnosti«. Tudi Trump je včeraj zatrdil, da so demokrati »šibki in neučinkoviti« pri obmejni varnosti, ter jih pozval, naj podprejo republikansko zakonodajo. Vmes je čivknil, da ZDA nočejo postati Evropa, in se zlagal, da je zaradi priseljencev raven kriminala v Nemčiji narasla. V resnici se je lani znižala za dobrih 5 odstotkov.
Elsa Ortiz je z osemletnim sinom Anthonyjem odšla iz Gvatemale, prepotovala Mehiko in se pridružila skupini, ki je na splavih prečila reko Rio Grande, da bi se v ZDA pridružila svojemu fantu Edgarju. Toda konec maja so jih zajeli pripadniki obmejne policije in odpeljali v zbirališče na jugu Teksasa. Tam so Elso Ortiz ločili od Anthonyja in ga odpeljali v zavetišče za otroke, njo pa vkrcali v letalo in poslali nazaj v Gvatemalo. Prejšnji teden je 25-letna mati v srce parajočih intervjujih tožila, da ne ve, kako in kdaj bo videla svojega otroka. Predstavniki ameriških oblasti so zatrdili, da se to ne bi smelo zgoditi, toda odvetniki, ki zastopajo nedokumentirane priseljence, vedo za več primerov, ko so starše, ločene od otrok, izgnali iz države, otroci pa so ostali v ZDA.
Nova politika ničelne tolerance, ki jo je uvedel pravosodni minister Jeff Sessions, pomeni, da vse odrasle, ki na nedovoljen način prečkajo mejo, obravnavajo kot kriminalce, zaradi česar jih morajo po zakonu ločiti od otrok in zapreti v ločene prostore. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost so v šestih tednih do konca maja ločili od staršev 1995 otrok, poročila o kletkah v starih skladiščih in opuščenih trgovskih središčih pa povzročajo čedalje večje razburjenje med Američani. V nedeljo so se oglasile tudi sedanja in nekdanji prvi dami ter obsodile takšno početje. Melania Trump je prek tiskovne predstavnice Stephanie Grisham sporočila, da »obžaluje ločevanje otrok od družin in upa, da bosta obe strani končno našli skupni jezik za uspešno reformo politike priseljevanja«.
Srhljiva taborišča
Diplomatski jezik je sprožil nekaj nejevoljnih odzivov, saj je ločevanje politika vlade njenega soproga, njegovi piarovski odposlanci pa jo ovijajo v umetno meglo, da so za to krivi demokrati, ki zavračajo Trumpovo politiko priseljevanja, na čelu z gradnjo razvpitega zidu na meji z Mehiko. Trump je v zadnjih treh dneh z običajnimi izlivi na twitterju zapisal, da »demokrati vsiljujejo ločevanje družin na meji z groznimi in krutimi zakonodajnimi cilji«, a v isti sapi dodal, da mora »vsak zakon o priseljevanju vsebovati financiranje zidu, končati politike izpuščanja (zajetih nedokumentiranih priseljencev), odpovedati loterijo za vizume in uvesti priseljevanje na podlagi zasluge«. To praktično pomeni, da levica sili vlado k ločevanju družin, ker ne izpolnjuje njegovih zahtev.
Po besedah Laure Bush podobe ločenih otrok »srhljivo spominjajo« na taborišča, v katerih so Američani med drugo svetovno vojno zapirali sodržavljane japonskega rodu. FOTO: Jose Luis Gonzalez/Reuters
Takšni izkrivljeni logiki se upira tudi čedalje več republikancev. Nekdanja prva dama Laura Bush je v komentarju za časnik Washington Post zapisala, da živi v obmejni zvezni državi in razume potrebo po zaščiti meje, toda »politika ničelne tolerance je kruta, nemoralna in mi para srce«. Po njenih besedah podobe ločenih otrok »srhljivo spominjajo« na taborišča, v katerih so Američani med drugo svetovno vojno zapirali sodržavljane japonskega rodu. Nekdanji vodja obveščevalnih agencij Cia in NSA Michael Hayden je objavil fotografijo nacističnega koncentracijskega taborišča Birkenau in zapisal, da so »tudi druge vlade ločevale starše od otrok«. Hillary Clinton je zatrdila, da je početje države priseljencev velika sramota, včeraj pa dejala, da »tisti, ki selektivno uporabljajo Sveto pismo, da bi upravičili krutost, prezrejo osrednjo osebo krščanstva ... Jezus ni rekel, naj otroci trpijo.«
Verski upor
Njene besede so letele na ministra Jeffa Sessionsa, ki je v četrtek poskusil upravičiti ravnanje vlade s citiranjem Svetega Pavla o poslušnosti oblastem v njegovem Pismu Rimljanom. To je povzročilo nejevoljo tudi v verskih krogih. Kardinal Timothy Dolan se je odzval z besedami, da Sveto pismo nikjer ne brani ločevanja družin, takšno ravnanje pa je »v nasprotju s človeškim dostojanstvom, nepravično in neameriško«. Nadškof Thomas Wenski je dejal, da je vlada spremenila otroke v politično orožje. Podobno je obsodil ravnanje oblasti evangeljski voditelj Franklin Graham, sicer Trumpov podpornik, rabin Jonah Dov Pesner ga je označil za brezvestnega. Oglasili so se tudi zgodovinarji in opozorili, da so v preteklosti s podobnimi citati upravičevali suženjstvo v ZDA.
Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je včeraj še vedno branila početje ministrstva in dejala, da »se ne bomo opravičevali za opravljanje naših dolžnosti«. Tudi Trump je včeraj zatrdil, da so demokrati »šibki in neučinkoviti« pri obmejni varnosti, ter jih pozval, naj podprejo republikansko zakonodajo. Vmes je čivknil, da ZDA nočejo postati Evropa, in se zlagal, da je zaradi priseljencev raven kriminala v Nemčiji narasla. V resnici se je lani znižala za dobrih 5 odstotkov.
