Izsuševanje dostojnosti, ne korupcije
Trumpovo »čiščenje« Washingtona ima nasprotne učinke.
Odpri galerijo
Scott Pruitt. FOTO: Jim Bourg/Reuters
New York – V ozadju blišča francoskega državniškega obiska je Bela hiša včeraj poskusila utišati novo težavo, kopičenje obtožb na račun predsednikovega osebnega zdravnika, ki naj bi postal minister za veterane. Hkrati morajo brusiti sekiro, ki bo izpodsekala spornega vodjo okoljske agencije.
Donald Trump je prišel v Belo hišo z glasnimi obljubami o čiščenju političnega hleva. Ves čas je ponavljal, da bo »osušil močvirje v Washingtonu«, nagnal lobiste, se odrekel vplivu denarja z Wall Streeta, prestolnico pa »vrnil ljudem«. Toda že na turneji zmagoslavja po volitvah je na srečanju z volivci v Iowi prostodušno priznal, da mu je bila fraza o osuševanju zoprna, a jo je vseeno uporabil. »Ljudje so bili navdušeni, zato sem jo začel ponavljati, kot da mislim resno,« je dejal zmedenemu občinstvu, ki se je negotovo smejalo šali pravkar izvoljenega voditelja. Hitro je bilo jasno, da se Trump ni šalil. Vlado je natrpal z bančniki z Wall Streeta, premožnimi donatorji, lobisti in najbolj zvestimi privrženci.
Njegovo ekipo ves čas spremljajo obtožbe o zlorabah in življenju na veliki nogi na račun davkoplačevalcev, toda to ni kaj dosti vplivalo na predsednikovo izbiro, komu bo zaupal pomembne položaje. Prejšnji minister za veterane David Shulkin je na službeno pot v Evropo vzel soprogo in v urnik vključil obisk teniškega turnirja v Wimbledonu, ogled znamenite Westminstrske opatije in križarjenje po reki Temzi, račune pa je plačalo ministrstvo. Potovanje je potekalo dva tedna po ministrovem ukazu, naj na ministrstvu preverijo nujnost službenih poti. Med njegovimi luksuznimi potrebami na državne stroške je bila zahteva za počitnikovanje v predsedniškem letovišču Camp David, menda je imel napade besa, ker njegova žena ni smela na potovanje s prvo damo Melanio Trump.
Ko je bil Shulkin v začetku prejšnjega meseca končno odstopljen, je predsednik kot naslednika za vodenje drugega največjega administrativnega aparata zvezne države predlagal kontraadmirala Ronnyja Jacksona, osebnega zdravnika zadnjih treh predsednikov. To je povzročilo mrščenje čel, saj Jackson nima vodstvenih izkušenj, ministrstvo za veterane pa je organizacija s približno 360.000 zaposlenimi in 186 milijardami dolarjev letnega proračuna, ki skrbi za približno devet milijonov ameriških veteranov, a se že leta sooča z aferami in ugotovitvami o neučinkovitem poslovanju.
Nato so se pojavile obtožbe, da je med medicinskim osebjem Bele hiše vladalo sovražno ozračje, da je dovolil pretirano predpisovanje zdravil na recept, kar je posebej težavno zaradi ameriške epidemije zlorab opioidov na recept. Za dobro mero so prišle na dan govorice, da med delovnim časom rad zvrne kozarec preveč. Vse skupaj je bilo dovolj, da so tudi republikanski senatorji včeraj odložili zaslišanje vse bolj spornega kandidata.
Po nekaterih razlagah je bil Jackson postavljen kot slamnati mož, ki naj bi navzven vodil ministrstvo, medtem ko bi ga privatizirali. Shulkin je bil kljub nagnjenosti k življenju na tuj račun izkušen voditelj v zdravstvu in je dodobra poznal delovanje medicinskega sistema za veterane, konec marca pa je na mnenjski stani New York Timesa objavil pismo, v katerem je zatrdil, da je moral oditi, ker je bil napoti privatizacijskim željam, ne pa zaradi svojega vedenja.
Sicer ni prvi visoki uradnik, ki se je zaradi visokih stroškov moral posloviti, že septembra je moral oditi minister za zdravje Tom Price, ker je hodil na službene poti z zasebnimi letali ali s še dražjimi letali ameriške vojske. Naslednji na seznamu je očitno vodja okoljske agencije Scott Pruitt, saj naj bi Bela hiša med republikanske kongresnike v zadnjih dneh razširila sporočilo, naj ga nehajo zagovarjati.
Pruittovo ime zbuja bes okoljevarstvenikov, saj v Trumpovem imenu načrtno ruši okoljsko dediščino prejšnjega predsednika Baracka Obame. Že njegovo imenovanje je napovedalo, kakšen bo odnos nove vlade do okolja, saj je kot državni tožilec Oklahome tesno sodeloval z industrijo fosilnih goriv in zanjo vlagal tožbe proti agenciji za okolje (Epa). Zadnja dva meseca so polnila medije razkritja o njegovem neetičnem delovanju, od tega, da je v razkošni hiši znanega lobista energetske industrije spal za pičlih 50 dolarjev na noč, do tega, da je kljub zavrnitvi Bele hiše z uporabo računovodskih trikov svojima pomočnikoma povišal letno plačo za skupaj več kot 80.000 dolarjev. Vse je zašpilil obsežen članek New York Timesa, v katerem so razkrili njegovo dolgoletno etično sporno ravnanje, še preden ga je Trump izbral za vodenje agencije.
Svoje »umazano« delo je večinoma opravil, »Pruitt je zelo dobro uresničil predsednikove politike, zlasti na področju odpravljanja okoljskih pravil, zaradi česar so ZDA bolj energetsko neodvisne«, ga je v ponedeljek pohvalila tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders. Tudi zaradi njega morafrancoski predsednik Emmanuel Macron zadnje tri dni pregovarjati prijatelja Trumpa, naj ZDA znova vključi v prizadevanja, da svet s skupnimi močmi zmanjša človekov vpliv na podnebje.
Donald Trump je prišel v Belo hišo z glasnimi obljubami o čiščenju političnega hleva. Ves čas je ponavljal, da bo »osušil močvirje v Washingtonu«, nagnal lobiste, se odrekel vplivu denarja z Wall Streeta, prestolnico pa »vrnil ljudem«. Toda že na turneji zmagoslavja po volitvah je na srečanju z volivci v Iowi prostodušno priznal, da mu je bila fraza o osuševanju zoprna, a jo je vseeno uporabil. »Ljudje so bili navdušeni, zato sem jo začel ponavljati, kot da mislim resno,« je dejal zmedenemu občinstvu, ki se je negotovo smejalo šali pravkar izvoljenega voditelja. Hitro je bilo jasno, da se Trump ni šalil. Vlado je natrpal z bančniki z Wall Streeta, premožnimi donatorji, lobisti in najbolj zvestimi privrženci.
Njegovo ekipo ves čas spremljajo obtožbe o zlorabah in življenju na veliki nogi na račun davkoplačevalcev, toda to ni kaj dosti vplivalo na predsednikovo izbiro, komu bo zaupal pomembne položaje. Prejšnji minister za veterane David Shulkin je na službeno pot v Evropo vzel soprogo in v urnik vključil obisk teniškega turnirja v Wimbledonu, ogled znamenite Westminstrske opatije in križarjenje po reki Temzi, račune pa je plačalo ministrstvo. Potovanje je potekalo dva tedna po ministrovem ukazu, naj na ministrstvu preverijo nujnost službenih poti. Med njegovimi luksuznimi potrebami na državne stroške je bila zahteva za počitnikovanje v predsedniškem letovišču Camp David, menda je imel napade besa, ker njegova žena ni smela na potovanje s prvo damo Melanio Trump.
Preberite še:Prijateljstvo na preizkušnji interesov
Iransko opozorilo Donaldu Trumpu
Trump: Rezultat napada na Sirijo ne bi mogel biti boljši
Iransko opozorilo Donaldu Trumpu
Trump: Rezultat napada na Sirijo ne bi mogel biti boljši
Kandidat s kozarcem
Ko je bil Shulkin v začetku prejšnjega meseca končno odstopljen, je predsednik kot naslednika za vodenje drugega največjega administrativnega aparata zvezne države predlagal kontraadmirala Ronnyja Jacksona, osebnega zdravnika zadnjih treh predsednikov. To je povzročilo mrščenje čel, saj Jackson nima vodstvenih izkušenj, ministrstvo za veterane pa je organizacija s približno 360.000 zaposlenimi in 186 milijardami dolarjev letnega proračuna, ki skrbi za približno devet milijonov ameriških veteranov, a se že leta sooča z aferami in ugotovitvami o neučinkovitem poslovanju.
Nato so se pojavile obtožbe, da je med medicinskim osebjem Bele hiše vladalo sovražno ozračje, da je dovolil pretirano predpisovanje zdravil na recept, kar je posebej težavno zaradi ameriške epidemije zlorab opioidov na recept. Za dobro mero so prišle na dan govorice, da med delovnim časom rad zvrne kozarec preveč. Vse skupaj je bilo dovolj, da so tudi republikanski senatorji včeraj odložili zaslišanje vse bolj spornega kandidata.
Po nekaterih razlagah je bil Jackson postavljen kot slamnati mož, ki naj bi navzven vodil ministrstvo, medtem ko bi ga privatizirali. Shulkin je bil kljub nagnjenosti k življenju na tuj račun izkušen voditelj v zdravstvu in je dodobra poznal delovanje medicinskega sistema za veterane, konec marca pa je na mnenjski stani New York Timesa objavil pismo, v katerem je zatrdil, da je moral oditi, ker je bil napoti privatizacijskim željam, ne pa zaradi svojega vedenja.
Sicer ni prvi visoki uradnik, ki se je zaradi visokih stroškov moral posloviti, že septembra je moral oditi minister za zdravje Tom Price, ker je hodil na službene poti z zasebnimi letali ali s še dražjimi letali ameriške vojske. Naslednji na seznamu je očitno vodja okoljske agencije Scott Pruitt, saj naj bi Bela hiša med republikanske kongresnike v zadnjih dneh razširila sporočilo, naj ga nehajo zagovarjati.
Neetična zgodovina
Pruittovo ime zbuja bes okoljevarstvenikov, saj v Trumpovem imenu načrtno ruši okoljsko dediščino prejšnjega predsednika Baracka Obame. Že njegovo imenovanje je napovedalo, kakšen bo odnos nove vlade do okolja, saj je kot državni tožilec Oklahome tesno sodeloval z industrijo fosilnih goriv in zanjo vlagal tožbe proti agenciji za okolje (Epa). Zadnja dva meseca so polnila medije razkritja o njegovem neetičnem delovanju, od tega, da je v razkošni hiši znanega lobista energetske industrije spal za pičlih 50 dolarjev na noč, do tega, da je kljub zavrnitvi Bele hiše z uporabo računovodskih trikov svojima pomočnikoma povišal letno plačo za skupaj več kot 80.000 dolarjev. Vse je zašpilil obsežen članek New York Timesa, v katerem so razkrili njegovo dolgoletno etično sporno ravnanje, še preden ga je Trump izbral za vodenje agencije.
Svoje »umazano« delo je večinoma opravil, »Pruitt je zelo dobro uresničil predsednikove politike, zlasti na področju odpravljanja okoljskih pravil, zaradi česar so ZDA bolj energetsko neodvisne«, ga je v ponedeljek pohvalila tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders. Tudi zaradi njega morafrancoski predsednik Emmanuel Macron zadnje tri dni pregovarjati prijatelja Trumpa, naj ZDA znova vključi v prizadevanja, da svet s skupnimi močmi zmanjša človekov vpliv na podnebje.
