Izteka se rok Moskvi za umirjanje upora

ZDA in EU grozijo z zaostrovanjem gospodarskih sankcij.

Objavljeno
29. junij 2014 22.29
TOPSHOTS-UKRAINE-RUSSIA-POLITICS-CRISIS-DONETSK
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Danes se izteče rok, ko naj bi se proruski uporniki na jugovzhodu Ukrajine umaknili z zasedenih mejnih prehodov z Rusijo in se s Kijevom začeli pogajati o mirovnem načrtu. To je tudi dan, ko Bruselj in Washington ocenjujeta, ali je Moskva dovolj pritisnila na upornike, naj sodelujejo v mirovnem procesu, ali pa si zasluži ostrejše sankcije.

EU in ZDA od Rusije pričakujejo dogovor o prekinitvi ognja in nadzoru meje, vrnitev mejnih prehodov Izvarino, Dolžanskij in Krasnopartizansk ukrajinskim oblastem ter začetek pogajanj o izvedbi mirovnega načrta novoizvoljenega ukrajinskega predsednika Petroja Porošenka. Uporniki so medtem v soboto izpustili zadnjo skupino zajetih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Združene države so ves prejšnji teden stopnjevale pritisk na Rusijo, naj s svojim vplivom pripravi upornike, da odložijo orožje in se začno pogajati s Porošenkom.

Tako je ameriški zunanji minister John Kerry pozdravil glasovanje v ruskem parlamentu, s katerim so umaknili pooblastilo predsedniku Vladimirju Putinu, da lahko vojaško posreduje v Ukrajini. »To je pomemben korak, vendar vsi vedo, da ga lahko ponovno uvedejo v desetih minutah,« je dejal in poudaril, da mora Rusija predvsem ustaviti dotok orožja in okrepitev za upornike ter jih javno pozvati, naj odložijo orožje. »Če Rusija ni pripravljena sprejeti takšnih zavez za mirovni proces in stabilnost Ukrajine, bodo ZDA in EU prisiljene še naprej pripravljati nove ukrepe, skupaj z ostrimi gospodarskimi sankcijami,« je napovedal ameriški državni sekretar.

Sicer je v isti sapi dodal, da upa, da jih ne bo treba uporabiti. Tudi novi tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v petek dejal, da je 30. junij pomemben dan, a da za zdaj ni pripravljen narediti jasnih povezav med koraki, ki jih pričakuje Zahod, in zaostrovanjem ukrepov. »Dovolj je reči, da se grožnja z dodatnimi sankcijami samo povečuje in da se bo cena, ki jo bo plačala Rusija, samo še povišala, če ne bodo ukrepali,« je sporočil novinarjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v soboto ZDA nemudoma obtožil, da Kijev spodbujajo k izzivanju Moskve in ga potiskajo na pot sporov.

O ceni je govoril tudi Porošenko, ko je dejal, da je Ukrajina plačala najvišjo možno za uresničitev svojih evropskih sanj, zato je v zameno pričakoval zavezo EU, da bo Ukrajino nekega dne sprejela v svoje vrste. Toda za zdaj je ta možnost visoko v oblakih. V petek je podpisal pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, kar je precejšen poraz za ruskega predsednika Putina, vendar je njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskin dejal, da bo Rusija ukrepala in zaščitila svoj trg šele potem, ko bodo sporazum začeli uresničevati, kar pomeni še vsaj nekaj mesecev.

Visoki uradniki v Kremlju sicer že od petka opozarjajo, da bi sporazum med EU in Kijevom lahko prizadel ruska podjetja in gospodarstvo, saj naj bi bilo to preplavljeno s poceni blagom iz Evrope, ki bi se prek Ukrajine izognilo ruskim uvoznim pristojbinam. To bi lahko bila napoved uvedbe trgovinske vojne, ki bi močno prizadela Ukrajino, saj bi po najbolj črnogledih napovedih tako lahko izgubila kar 33 milijard dolarjev ali skoraj petino svojega BDP. Eden prvih ukrepov Moskve naj bi bila ukinitev ukrajinskega statusa države s posebnimi ugodnostmi, ki ga ima za izvoz v Rusijo. Še vedno potekajo pogajanja o ceni preskrbe z ruskim plinom, a so za zdaj v slepi ulici.