Tiskane izdaje
Koalicija, zbrana okoli premiera Šinza Abeja in njegove Liberalnodemokratske stranke (LDP), je na nedeljskih volitvah za zgornji dom parlamenta prepričljivo zmagala. Abe ima zdaj zanesljivo večino v obeh domovih dieta, zato bi lahko na položaju premiera ostal do leta 2016.
Zanimati bi nas moralo predvsem, kako bo izkoristil priljubljenost, s kakršno se ni mogel pohvaliti noben japonski premier od časov Juničira Koizumija (naloge premiera je opravljal od leta 2001 do 2006), in pojasnil zmago, ki jo je dosegel z velikimi obljubami o oživitvi gospodarstva in splošni »japonski vrnitvi med uspešne«.
Abejeva LDP in njena koalicijska partnerica Nova Komeito sta pridobili nova mesta v zgornjem domu in jih imata zdaj 133 od 242. Z večino v spodnjem domu lahko zdaj brez težav sprejemata zakonske spremembe. Opozicijska Demokratična stranka Japonske (DPJ), ki je prepustila oblast Abeju decembra lani, je izgubila skoraj 30 mest in samo štiri leta zatem, ko ji je vendarle uspelo prekiniti polstoletno enostrankarsko vladavino stranke LDP, se je spet znašla v globoki krizi.
Abe je tako dobil priložnost za obljubljeno preobrazbo Japonske, hkrati pa bo moral opraviti največji preizkus doslej. Šele zdaj lahko pokaže in mora pokazati, kaj natančno pomeni »abenomija« in kako močno bodo japonski državljani občutili njene dosežke.
Poleg tega bo japonski premier moral natančno opredeliti zunanjo politiko in zlasti odnose s sosedi. Šele zdaj bomo videli, ali bo močno podporo, ki jo je pridobil na volitvah, izkoristil za spreminjanje mirovniške ustave in militarizacijo ter ali bo dodatno zaostril napetosti s Kitajsko zaradi spornih otokov in regionalne prevlade.
Volilna udeležba je bila v nedeljo sicer razmeroma nizka (samo 51-odstotna), vendar je večina volivcev dobro vedela, kaj jim je všeč pri Abeju in stranki, ki jo vodi. Noben japonski premier, niti Koizumi, se ni tako odločno posvečal gospodarski rasti. Abejeva vlada obljublja ponovno triodstotno nominalno in dvoodstotno realno rast bruto domačega proizvoda, zato bo morala dosledno in natančno usklajevati fiskalno, monetarno in zakonodajno politiko. Poleg tega je Abe v nasprotju s predhodniki ukrepal še na enem področju: nehal se je izogibati temi pridruževanja čezpacifiškemu partnerstvu (TPP) - trgovinskemu bloku, zaradi katerega bi bilo treba znižati uvozne davke za doslej nedotakljivo hrano in kmetijske izdelke ter odpreti vrata tujim zavarovalnicam.
Oseminpetdesetletni premier je vendarle najbolj pritegnil Japonce z idejo o »drugi priložnosti«. Konec junija je v svojo rezidenco povabil paraolimpijskega smučarja, ki je postal zmagovalec v svojem športu, potem ko je izgubil nogo v avtomobilski nesreči; ribiča, ki je postal znan družbeni delavec, potem ko je skoraj utonil v podivjanem morju; in mladega lastnika tovarne, ki zdaj uspešno posluje, potem ko je novo tovarno ustvaril na ruševinah prejšnje družbe, skoraj popolnoma uničene zaradi recesije. Vsem je bila skupna »druga priložnost«, prav takšna, kakršno je treba zagotoviti Japonski, ki je bila nekoč na vrhu, vendar se je nato ustavila, ker ji je spodrsnilo, zdaj pa je ni več med najuspešnejšimi.
Kulturna in ekonomska strategija
Abe je gostom povedal zgodbo o Waltu Disneyju, ki mu je petkrat spodletelo, preden je njegova družba zaslovela po svetu. »Svet ne bi nikoli poznal družbe Walt Disney, kakršna je danes, če bi živel na Japonskem,« se je pošalil.
Abejeva strategija, pravi neki japonski komentator, je kulturna in ekonomska hkrati. Japonci se morajo naučiti sprejemati poraze in biti pripravljeni še enkrat poizkusiti. Konec koncev je tudi Abe nekoč bil premier (od septembra 2006 do septembra 2007) in samo po letu dni neuspešnega vodenja vlade izgubil položaj ter dobil čir na debelem črevesu.
Zdaj je dobil drugo priložnost. Po zmagi na volitvah za zgornji dom parlamenta so se mu odprla še ena vrata na poti k uspehu. Toda pot proti vrhu se zdaj šele začenja. Abe je izrekel obljube, zaradi katerih bo treba doseči konkretne rezultate. Vendar je že skupini državljanov, ki jih je povabil v svojo rezidenco, povedal: »Zavedam se, da sem enkrat že umrl in zdaj nimam več česa izgubiti.«
