Je globalizacija enako urbanizacija?

Čeprav leta 2014 v mestih živi približno 54 odstotkov svetovnega prebivalstva, sta Afrika s 40 odstotki in Azija z 48 odstotki mestnega prebivalstva še vedno pretežno ruralni celini. Vendar bo v prihodnjih desetletjih prav tam proces urbanizacije hitrejši kakor kjerkoli drugje po svetu.

Čeprav zdaj skoraj polovica urbanega prebivalstva živi v mestih z manj kot pol milijona prebivalcev, bo naslednje desetletje prineslo več megamest z več kot deset milijoni prebivalcev. Največ v Aziji in Afriki.

To ugotavlja najnovejša revizija analize ZN o napovedih svetovne urbanizacije, ki opozarja na vse hitrejši proces preseljevanja v mesta, še posebno v Indiji, kjer se bo do leta 2050 število mestnega prebivalstva povečalo za 404 milijone, na Kitajskem, kjer se bo do tega leta v mesta priselilo 292 milijonov prebivalcev, in v Nigeriji, kjer se bo urbano prebivalstvo povečalo za 212 milijonov ljudi.

Pomembno se je tudi zavedati, je bilo ugotovljeno v analizi ZN, da se je v prejšnjem stoletju večina velikih urbanih naselij razvila na razvitih območjih, zdaj pa je koncentracija največjih mest na svetovnem Jugu. Kakor da se je globalizacija poenačila z urbanizacijo. Večji je del azijskih in afriških držav v razvoju, ki se povezujejo z globalnim gospodarstvom in trgovino, intenzivnejši je proces priseljevanja tamkajšnjega prebivalstva v mesta.

»Urbanizacija je integralno povezana s tremi stebri trajnostnega razvoja,« opozarja analiza ZN na zaključek Konference o trajnostnem razvoju Rio+20. »To so ekonomski in družbeni razvoj ter zaščita okolja.«

Vendar je bilo v nekaterih azijskih državah v dosedanjem procesu urbanizacije na stotine milijonov meščanov prepuščenih neprimernim razmeram za bivanje, ponekod pa nenačrtovano in neregularno širjenje mest vodi v ekološko degradacijo, ki je posledica netrajnostnega načina proizvodnje in porabe.

Leta 2014 je 16 držav obstalo na stopnji urbanosti pod 20 odstotki. Največje med njimi so Burundi, Etiopija, Malavi, Niger, Južni Sudan in Uganda v Afriki ter Nepal in Šri Lanka v Aziji. A tudi te bodo do srede tekočega stoletja podvojile svoje mestno prebivalstvo.

Naslov dokumenta, ki je bil sprejet na Konferenci Rio+20, je Prihodnost, ki si jo želimo. Da pa bi bila zares taka, kakršno si želimo, opozarja analiza ZN, moramo zagotoviti, da bo urbanizacija izvedena po standardih trajnostne družbe in celostnega načrtovanja. V nasprotnem primeru se bo svet spopadal z največjim izzivom revščine na asfaltu, ki bi lahko bila leglo novih kriz, tako družbenih kot tudi zdravstvenih.