Tiskane izdaje
Chicago − Posebna komisija za boj proti kriminalu, nevladna organizacija, ki spremlja trende na področju kaznivih dejanj, je s prvega mesta na seznamu »javnih sovražnikov« v Chicagu umaknila zloglasnega ameriškega gangsterja Al Caponeja in nanj uvrstila vplivnega mehiškega mamilarskega barona Joaquína »El Chapo« Guzmána.
Vodja zloglasnega mamilarskega kartela Sinaloa je sicer šele drugo ime, ki so ga v Vetrovnem mestu razglasili za sovražnika številka ena. »Kar je Al Capone pomenil za pivo in viski med prohibicijo, Guzmán pomeni za narkotike,« je odločitev komisije po navedbah ameriške tiskovne agencije AP pojasnil njen podpredsednik Art Bilek. »Med njima dvema je Guzmán prav gotovo večja grožnja,« je ocenil in pojasnil, da ima mehiški mamilarski baron v rokah toliko moči in financ, da si Al Capone o tem ni upal niti sanjati.
Chicago Guzmánovo ameriško središče?
Po informacija ameriške administracije za boj proti drogam DEA Guzmán ni nikoli stopil v Chicago, ne glede na to pa bi ga morali po njihovem mnenju obravnavati kot lokalnega mafijskega šefa. Kot namreč trdijo pri komisiji in DEA, Guzmán Chicago izrablja za preprodajo drog po ameriškem srednjem zahodu, torej po zveznih državah Illinois, Indiana, Kansas, Michigan, Minnesota, Missouri, Nebraska, Severna Dakota, Ohio, Južna Dakota in Wisconsin. Njegov kartel menda prek Vetrovnega mesta vsak mesec pretihotapi med tono in pol ter dvema tonama kokaina. V Chicagu ga tako skupaj s še 35 obtoženimi iščejo zaradi zarote za preprodajo prepovedanih drog.
Najnevarnejši, najbolj iskani, najbogatejši
Guzmán oziroma Pritlikavec, kot ga še imenujejo − visok je malo več kot 165 centimetrov −, sicer velja za enega najnevarnejših in najbolj iskanih ubežnikov na svetu, ameriško finančno ministrstvo pa ga je pred dobrim letom razglasilo tudi za »najmočnejšega trgovca z drogo na svetu«. Poleg tega veja tudi za enega najbogatejših − njegovo premoženje namreč ocenjujejo na okoli milijardo ameriških dolarjev.
Kot smo v Delu že poročali, si je pozornost domačih in tujih organov pregona prislužil z vodenjem mamilarskega kartela Sinaloa, ene od najvplivnejših kriminalnih združb v Mehiki, po nekaterih ocenah pa na kar vsem svetu. Kartel nadzoruje velik del tokov kokaina, marihuane in metamfetaminov na zelo donosno ameriško mamilarsko tržišče.
Guzmán se je sicer zaradi svojih nečednih poslov že leta 1993 znašel za rešetkami. Takrat ga je aretirala gvatemalska oblast in ga izročila domovini, kjer je bil obsojen na malo več kot 20 let zapora. Osem let pozneje mu je, skritemu v tovornjaku za odvažanje umazanega perila, uspelo pobegniti iz strogo varovanega zapora in osramotiti mehiško oblast. Kmalu po pobegu je na čelu Sinaloe začel stegovati lovke po donosnih tihotapskih kanalih v obmejnem mestu Ciudad Juarez, ki so bili takrat trdno v rokah Juareškega kartela. S tem je sprožil srdit spopad med kriminalnimi združbami, ki je Juarez spremenil v najbolj krvavo prizorišče mehiške mamilarske vojne.
Že vlada nekdanjega mehiškega predsednika Felipeja Calderóna se je, kakor kažejo številne aretacije Guzmánovih sodelavcev, odločila zaostriti lov na najbolj iskanega sodržavljana, enake namene pa ima, kot je danes povedal mehiški notranji minister Miguel Angel Osorio Chong, tudi vlade predsednika Enriqueja Peñe Nieta, ki je položaj prevzel decembra. Kot je namreč dejal minister, je aretacija Guzmána najpomembnejša naloga nove administracije, čeprav pa to po njegovih zagotovilih ne pomeni, da bodo zanemarili druge voditelje kartelov.
Izsleditev in prijetje prvega moža Sinaloe bo sicer vse prej kot preprosta naloga, pa čeprav je ameriško zunanje ministrstvo na njegovo glavo že pred časom razpisalo nagrado v višini pet milijonov dolarjev. Kot smo že pisali, mehiška oblast domneva, da se skriva nekje v redko poseljenih goratih predelih severnih zveznih držav Sinaloa, Durango in Chihuahua, z ogromnim premoženjem pa si je menda ustvaril pravo majhno zasebno vojsko in močno razpredeno obveščevalno mrežo v vrstah skorumpiranih varnostnih sil, ki mu omogoča, da je vedno korak pred zasledovalci. S tem, ko je poskrbel, da del vrtoglavih zaslužkov od trgovine z mamili prikaplja tudi do revnih prebivalcev območja, ki ga nadzira njegov kartel, si je med njimi prislužil status nekakšnega lokalnega junaka, po drugi strani pa se ga bojijo zaradi brutalnega obračunavanja s tekmeci. Prav ti so za Guzmána morda celo večja nevarnost kot vladne sile − v spopadih med karteli je bil namreč pospravljen že marsikateri vplivni mafijec.
Kartel Sinaloa s sedežem v istoimenski mehiški zvezni državi je sicer že dolga leta vpet v krvavo vojno z zloglasnim kartelom Los Zetas. Odkar je predsedniški položaj v državi leta 2006 prevzel zdaj že nekdanji mehiški predsednik Calderón, ki je nad kartele poslal vojsko, je v nasilju, povezanem s prepovedanimi drogami, umrlo več kot 70.000 ljudi.
