Trenutek resnice za Putinove domače nasprotnike

Vdova ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega se je tri dni po njegovi nenadni smrti kot posebna gostja udeležila zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju in napovedala, da bo nadaljevala možev boj za svobodno Rusijo, k vztrajanju pa pozvala tudi njegove privržence. Julija Navalna je svoje gostitelje spomnila, da režima Vladimirja Putina ne gre enačiti z vso Rusijo, kaj šele z njeno izgnano demokratično opozicijo, ki jo smrt njenega najvidnejšega predstavnika postavlja pred velik izziv.

Vzrok smrti nekdanjega odvetnika, ki je v zadnjem desetletju postal Putinov najvidnejši in mednarodno najbolj izpostavljeni kritik znotraj Rusije, uradno še vedno ni znan. Preiskava poteka, poudarjajo v Kremlju, pomanjkanje transparentnosti pa njegove svojce napeljuje k sklepu, da Putinov režim poskuša prikriti resnico o tem, kako je Navalni umrl. O tem priča tudi podatek, da oporečnikova mati Ljudmila Navalna in njegov odvetnik med obiskom kraja, kjer se nahaja zaporniška kolonija, v kateri je Navalni prestal zadnje mesece svojega življenja, konec tedna nista uspela videti njegovega trupla oziroma izvedeti ničesar o poteku preiskave.

Kritiki Putinovega režima in predstavniki številnih zahodnih vlad so prepričani, da njegova smrt ni mogla biti naključje in da je bil ruski opozicijski politik samo še eden v dolgi vrsti nasprotnikov, ki jih je kremeljski vladar izbrisal z obličja Zemlje. Najmočneje v to razlago verjamejo svojci umrlega, na čelu z njegovo vdovo.

Julija Navalna je prepričana, da želi Putinov režim z odlašanjem predaje posmrtnih ostankov zabrisati sledi zločina, katerega žrtev je bil njen mož. »Točno vemo, zakaj je Putin pred tremi dnevi ubil Alekseja ... Gotovo bomo natančno izvedeli, kdo je izvedel ta zločin in kako. Našteli bomo imena in pokazali obraze,« je še napovedala.

Velika odgovornost

Na sedeminštiridesetletno vdovo je s sosledjem dogodkov, ki so sledili novici o smrti Navalnega, padla odgovornost, da zaščiti politično zapuščino svojega moža in prepreči, da bi skupaj z njim umrlo tudi upanje na boljšo prihodnost čedalje bolj totalitarne države.

Pred udeležbo na zasedanju evropskih zunanjih ministrov je žalujoča »prva dama ruske opozicije« v videosporočilu, objavljenem na družbenih omrežjih, odgovornost za smrt svojega moža znova pripisala Putinu. »Z umorom Alekseja je ubil tudi polovico mene. Toda še vedno imam drugo polovico, ki mi pravi, da nimam pravice odnehati,« je poudarila Navalna.

Tako v objavi, kot v kasnejšem nastopu pred ministri sedemidvajseterice, je napovedala, da bo nadaljevala delo svojega pokojnega moža in »se še naprej borila za našo državo«. To je po besedah Julije Navalne tudi najpomembnejše, kar po smrti opozicijskega politika lahko storijo njegovi privrženci.

Zavedajoč se simbolike trenutka, EU ni zamudila priložnosti, da po pokojniku poimenuje aktualni sankcijski režim za zaščito človekovih pravic. »Kot je povedala Julija, Putin ni Rusija. Rusija ni Putin. Še naprej bomo podpirali rusko civilno družbo in neodvisne medije,« je po zasedanju ministrov poudaril visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell. Izjavo je med obiskom v Bruslju podprla tudi vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon.

Smrt Navalnega odpira vrsto težkih vprašanj za Putinove domače nasprotnike oziroma zdesetkano rusko demokratično opozicijo. Tudi za to se opazovalci sprašujejo, ali bi lahko njegova vdova zapolnila vsaj del nastale praznine. Izjave Julije Navalne po oceni ruske politične analitičarke Tatjane Stanove nakazujejo namero po vstopu v aktivno politiko. Pred njo je strma pot, polna potencialnih ovir, na kar navsezadnje kaže tudi primer vodje beloruske opozicije Svetlane Tihanovske.

»Veliko bo odvisno od njene sposobnosti, da se predstavi ne le kot vdova uglednega politika, ampak kot mogočna, samouresničena entiteta,« o politični prihodnosti Julije Navalne razmišlja Stanova.